sreda, 25. september 2024 leto 29 / št. 269
Zakon o dolgotrajni oskrbi: Znova proti »kulakom« in »kapitalistom«, v resnici pa »podjetnikom-prekarcem«?
Za domnevno oskrbo se bo plačeval praktično nov davek oziroma »prispevek« pri čemer naj bi zaposleni plačevali en odstotek od dohodnine, kmetje in samozaposleni pa dva! Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Vlada je sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku, vendar tako, da je pri tem prekršila ustaljen postopek.
Dolgotrajna oskrba je eden od najbolj problematičnih slovenskih podsistemov, zakon pa je bil sicer prvič sprejet v času prejšnje vlade, vendar nikoli ni zares začel veljati.
Tisti, na katere bi najbolj neposredno vplival, so ga ostro kritizirali, zato je aktualna vlada zamaknila uveljavitev njegovih rešitev in napovedala, da ga bo popravila.
Zabava me, da bodo moral kmetje in samozaposleni plačat več, ker ‘jebeš ti dve skupini konkretno’.
— ok ampak zakaj (@okampakzakaj) June 27, 2023
Zakaj? Verjetno zato, ker je treba kaznovat vse, ki se morajo zanašat na lasten trud, da nekaj ustvarijo. To je namreč v nasprotju s socializmom in državnimi tovarnami.
Popravilo zakona pa se je sedaj prelevilo v nove davke za državljane.
In to celo takšne, ki bodo bolj udarili po samozaposlenih in kmetih.
Podobno je bilo že ob mini davčni reformi.
Boli kurac @strankalevica oni veselo nažgejo nov davek, pri 15 milijardah ki jih država pokasira vsako leto, nažgejo nov davek. Sej niste resni, naslednji mandat ste vsi skupaj na zavodu https://t.co/jwDkUWmoRN
— Primož Štendler (@PStendler) June 27, 2023
Zato je prav, da vladnikom na tem mestu znova zavrtimo znano pesem iz Male terase:
Zakon bi moral pred sprejetjem na vladi obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS), a ga je vlada Roberta Goloba - preskočila.
Da gre za kršitev pravil delovanja ESS, kar je nesprejemljivo, pravi predsedujoči ESS Jakob Počivavšek.
Neprijetno presenečeni so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Pri 15 milijardah pobranih davkov bi pa lahko našli tistih 200mio€. Je pa nujna, to se pa strinjam.
— Primož Štendler (@PStendler) June 27, 2023
Ne samo to, po tem predlogu naj bi se za to oskrbo plačeval praktično nov davek oziroma »prispevek« pri čemer naj bi zaposleni plačevali en odstotek od dohodnine, kmetje in samozaposleni pa dva.
Tisti, na katere bi najbolj neposredno vplival, so ga ostro kritizirali, zato je aktualna vlada zamaknila uveljavitev njegovih rešitev in napovedala, da ga bo popravila. Popravilo zakona pa se je sedaj prelevilo v nove davke za državljane. In to celo takšne, ki bodo bolj udarili po samozaposlenih in kmetih.
Zakaj takšna razlika in diskriminacija samozaposlenih in kmetov ni jasno, je pa očitno, da se Golobova vlada ne more otresti zgrešenega pogleda na nekatere socialne sloje družbe.
Očitno je, da slovenske kmete še vedno dojema kot »kulake«, čeprav so njihovi dohodki podpovprečni, enako pa na samozaposlene gleda izključno kot na podjetnike, čeprav so ti v veliki večini prekarni delavci, med katere spadajo tudi številni prevajalci, programerji, raznašalci hrane in podobno…
Prav ti samozaposleni, ki že itak nimajo številnih ugodnosti, ki pripadajo zaposlenim (plačane bolniške, regres, plačan dopust…) naj bi torej po oceni Golobove vlade plačevali za 100 odstotkov višji davek (v primerjavi z zaposlenimi, delodajalci, upokojenci), torej 2 odstoka namesto enega za čas, ko bodo ostareli.
Le zakaj?
Ali pa se vlada, ki jo tvori koalicija Socialnih demokratov, stranke Svoboda in salonskih levičarjev morda zaveda, da bodo kmetje in samozaposleni v poznih letih veliko bolj zgarani od »navadnih« zaposlenih, pa morajo zato plačevati enkrat več?
novi davki ???
— on5smiles (@on5smiles) June 26, 2023
Kakorkoli že, ne glede na obrazložitev ministrov, ki so se očitno rodili z zlatimi žlicami v ustih je jasno, da se je vlada s tem predlogom znova ustrelila v koleno oziroma v to, ker je od njega od prejšnjih podobnih strelov še ostalo…
Vlada je sicer na dopisni seji sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku.
Kaj je tako nujnega ni jasno, še posebej, če vemo, da je bil že prejšnji zakon »premaknjen.«
in jebene stranke spet samozaposleni, ki jih niče ne vpraša od kje bodo dobili denar za številne prispevke in davščine, v primeru da morajo na bolniško
— Bisagin (@Bisag_In) June 27, 2023
Podrobnosti bo pristojni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pojasnil na današnji novinarski konferenci.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada predlaga obravnavo po nujnem postopku, »saj je njegov sprejem nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«.
Vlada želi tako prehiteti 1. januar 2024, ko bi sicer v veljavo stopile rešitve prejšnje vlade.
Točno. Še posebej samozaposleni. 0 do 10, bi rekel.
— Blaz Tomazic (@tomazic_blaz) June 14, 2023
Kakšne bodo hude posledice za denarnice državljanov pa Golobove vladnike očitno posebej ne zanima.
Hitrost sprejemanja je nenavadna in v nasprotju z ustaljenimi postopki.
Prejšnji četrtek, torej pred le štirimi dnevi so ministri na seji vlade o predlogu zakona samo razpravljali, niso pa o njem še odločali, saj so ga nameravali naprej poslati socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in šele nato v državni zbor.
BLA BLA BLA..... NIČ, NIČ OD NIČ..... MEGLA.... BLA BLA BLA
— North (@North39179052) June 27, 2023
Toda zdaj so ESS preskočili.
»To je vsekakor problematično, gre za nov steber socialnega zavarovanja, uvajanje nove dajatve, vprašanje košarice storitev – nesprejemljivo je, da gre tak zakon naprej v obravnavo, preden bi se o njem lahko izrekel ESS,« je poudaril Počivavšek.
V petek, dan po seji vlade, je bila seja ESS odpovedana po sporočilu delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne bodo udeležili.
Iz kabineta predsednika vlade so takrat sporočili, da se zavedajo pomena socialnega dialoga in da usklajujejo datum, ko bi se lahko zasedanja udeležil tudi Golob.
Predsedujoči ESS Jakob Počivavšek iz konfederacije sindikatov Pergam pravi, da je današnja odločitev vlade, da zakon sprejme brez ESS, ponovna kršitev pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta.
V ESS so enakopravno zastopani trije partnerji, predstavniki delojemalcev, delodajalcev in vlade.
»To je vsekakor problematično, gre za nov steber socialnega zavarovanja, uvajanje nove dajatve, vprašanje košarice storitev – nesprejemljivo je, da gre tak zakon naprej v obravnavo, preden bi se o njem lahko izrekel ESS,« je poudaril Počivavšek.
A je to sam pogruntal, ali mu je to kdo prišepnil? Ob takih genijih se nam slabo piše.
— Filip Hubat (@FilipHubat1) June 27, 2023
Neprijetno presenečeni nad tem, da je vlada na dopisni seji brez obravnave na ESS sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, je predlagano besedilo tudi v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo.
Dodali so še, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.
