REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj je za Slovenijo izjemno pomembno, da dopustimo vladi, da se organizira, kakor želi

Zakaj je za Slovenijo izjemno pomembno, da dopustimo vladi, da se organizira, kakor želiJanša poskuša Golobu onemogočiti oblikovanje vlade, ki jo potrebuje za uspešno vladanje. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pred Slovenijo so trije referendumi.

Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se javnost dobro zaveda pomena potrditve zakona o javni RTV, pa tudi nujnosti sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi.

Oba sta eksistenčnega pomena, tako za objektivno informiranost vseh prebivalcev Slovenije s strani javne RTV, ki je danes zaradi političnega kadriranja nekdanje Janševe vlade hudo prizadeta, kot za varno starost starejših občanov, ki bi v primeru uveljavitve zakona, ki se ga ne da uresničiti plačevali precej višje položnice.

Pomen tretjega zakona, o organizaciji same vlade pa se pogosto zmanjšuje.

Trenutna razdelitev resorjev je dejansko že zastarela, nekatera ministrstva so predimenzionirana in Golobova vlada ni ne prva ne zadnja, ki je ob nastopu svojega mandata spreminjala organizacijsko obliko delovanja, medtem ko je poskus opozicije, da to prepreči z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zagotovo nekaj novega in nenavadnega.

Spremembe v ministrstvih, ki jih je začrtala nova vlada Roberta Goloba v opoziciji kritizirajo kot nepotrebne in kot razmetavanje državnega denarja, pri tem pa se pozablja, da obstajajo pomembni razlogi, zaradi katerih bi vladi morali dopustiti – da res vlada tako, kot si je to zamislila.

Končno besedo o tem, koliko ministrstev bo v prihodnje štela vlada Roberta Goloba bodo sicer čez nekaj dni povedali slovenski državljani na referendumu.

Podpise za referendum je zbrala opozicijska stranka SDS, potem ko je večina v državnem zboru izglasovala spremembe tega zakona in nato še zavrnila opozicijski predlog o razpisu  posvetovalnega referenduma.

Uvajanje treh novih ministrstev je vlada utemeljila kot zasledovanje bolj učinkovite organizacijske strukture, ki se bo hitro odzivala na za državljane pomembnih področjih, tistih, ki jih vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v prihodnost.

Trenutna razdelitev resorjev je dejansko že zastarela, nekatera ministrstva so predimenzionirana in Golobova vlada ni ne prva ne zadnja, ki je ob nastopu svojega mandata spreminjala organizacijsko obliko delovanja, medtem ko je poskus opozicije, da to prepreči z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zagotovo nekaj novega in nenavadnega.

Robert Golob
Robert Golob s kandidati za poslance in novinarji pred Severnim parkom v Ljubljani marca leta 2022. Vir: Insajder.com

Opoziciji se seveda s tem ne odreka pravice do izražanja stališč do pomembnih  družbenih vprašanjih, in nasprotovanja vladnim predlogom.

A Golobova vlada ima udobno večino, kar ji omogoča, da v državnem zboru brez večjih težav zagotovi zadostno podporo svojim zakonskim predlogom.

Tako je bilo tudi v primeru zakona o vladi, ki ga je podprlo 53 poslancev, 25 pa jih je bilo proti.

Ob dejstvu, da smo v Sloveniji že imeli vlade z več kot 20 ministrstev, kolikor jih predvideva novela, precej neprepričljivo in populistično zvenijo argumenti SDS, o tem, da bo reorganizacija vlade predstavljala »bohotenje birokracije« in da bo zelo obremenila državni proračun.

Tudi če odmislimo dejstvo, da je referendumsko odločanje o tem, kako bo organizirana neka vlada brez primere v slovenski politični praksi, je za tako očitno vsiljevanje organizacijske oblike delovanja vladne večine s strani opozicije težko najti prepričljive argumente.

Slovenija je tako kot ves svet danes pred povsem drugačnimi izzivi, kot je bila po volitvah leta 2018 in vztrajanje na nespremenljivi organizacijski sestavi vlade, v tako spremenjenih okoliščinah bi lahko označili kot neambiciozno in neodgovorno vladanje.

Ob dejstvu, da smo v Sloveniji že imeli vlade z več kot 20 ministrstev, kolikor jih predvideva novela, precej neprepričljivo in populistično zvenijo argumenti SDS, da bo reorganizacija vlade predstavljala »bohotenje birokracije« in da bo zelo obremenila državni proračun.

Večina področij, ki jih bodo pokrivala nova ministrstva dejansko že obstaja znotraj sedanjih ministrstev (direktoratov), zato je ustanavljanje novih ministrstev v veliki meri reorganizacija in prerazporeditev obstoječih kadrovskih resursov, pri čemer morebitni dodatni stroški ne morejo odtehtati pričakovanih pozitivnih učinkov optimiziranega dela vlade.

Predstavljena metoda, po kateri deluje Janševa vlada
V to, kako je bila organizirana Janševa vlada se nekdanja opozicija ni vtikala - kritizirala je le metode in rezultate vladanja... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Enako neprepričljivo zvenijo očitki o tem, da je pravi namen reorganizacije vlade nameščanje lastnih političnih kadrov v javni upravi, zlasti potem ko je odhajajoča vlada Janeza Janše v zadnjih mesecih svojega delovanja po nekaterih ministrstvih naredila pravi kadrovski tsunami in vanje natlačila svoje kadre iz vseh krajev in koncev Slovenije.

S podporo zakonu bomo državljani okrepili pomen izpolnjevanja zavez vlade ter jo usmerili k izpolnitvi obljub, s katerim si je na volitvah zagotovila prepričljivo večino. Če ne, se bo Golobova vlada lahko izgovarjala, da ji je opozicija vsilila obliko organizacijskega delovanja, ki ne omogoča izpolnitev zastavljenih ciljev.

Ne glede na končni izid referenduma bodo na naslednjih parlamentarnih volitvah državljani izstavili račun sedanji vladi in ocenjevali, kako uspešna je bila pri izpolnjevanju svojih volilnih obljub.

Uspešnost nobene vlade doslej nismo ocenjevali po stroških, ki jih je s svojim delom naredila, temveč po tem, v katero smer se je Slovenija v času te vlade premaknila na razvojni osi, koliko dodane vrednosti je bilo ustvarjeno na ravni gospodarstva in v kakšni meri se je izboljšalo zdravstvo, šolstvo in kvaliteta življenja državljanov.

In glede tega si je Golobova vlada zastavila zelo ambiciozne načrte.

Zato je prav, da ji državljani omogočimo, da svoje poslanstvo opravi na način za katerega meni, da je najbolj primeren.

V nasprotnem bodo precej prepričljivo zveneli izgovori o tem, da ji je opozicija vsilila obliko organizacijskega delovanja, ki ne omogoča izpolnitev zastavljenih ciljev.

S podporo zakonu bomo državljani dali nov zagonski veter in dodatno okrepili pomen izpolnjevanja zavez vlade ter jo usmerili k izpolnitvi obljub, s katerimi si je na volitvah zagotovila prepričljivo večino.

Delite članek