ponedeljek, 24. februar 2025 leto 30 / št. 055
Zakaj je prišlo do evropskega fiaska s pomanjkanjem cepiv in kdo je za to najbolj odgovoren?
Cepivo bi Ursula von der Leyen lahko nabavila bistveno prej ... Vir: Twitter
Medtem ko nas politični voditelji v Evropski uniji prepričujejo, da se bo proizvodnja cepiv kmalu povečala, smo v večjem delu Evrope še vedno soočeni z drastičnim pomanjkanjem cepiv proti koronavirusni bolezni covid-19.
AstraZeneca warns of limited vaccine supplies to Europe https://t.co/cOtWugzBHa
— RTÉ News (@rtenews) January 22, 2021
Zamude in napovedi zmanjšanja proizvodnje se samo vrstijo, najprej so neprijetne novice sporočili iz Pfizerja, nato iz Moderne, na koncu še iz AstraZenece.
EU v tem primeru ni nastopila samo protekcionistično, pač pa je še enkrat demonstrirala nefleksibilnost in neuspešnost lastnih institucij.
Toda za počasno cepljenje v Evropi niso odgovorni samo v teh podjetjih. Najbolj odgovorni so v institucijah EU in v vodstvih držav, ki so Evropski komisiji dovolili, da sprejme nekatere škodljive odločitve.
V ameriškem farmacevtskem podjetju Moderna ocenjujejo, da se je EU v preveliki meri opirala na »cepiva iz lastnih laboratorijev« in zato potrebnih količin cepiv ni kupila pravočasno.
Reasons for very bad results in #Slovenia are quite clear:
— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) January 24, 2021
Far-right government of #corrupt @JJansaSDS first step was to purge epidemiologists from decision-making, drop the state emergency plan in the event of epidemic and ignore even his own politically appointed physicians. https://t.co/BLUKgVxpSp
Ob tem naj bi bila v ozadju zamud tudi želja vodilnih v Bruslju, da s svojimi nakupi cepiv pomagajo pri razvoju evropske farmacevtske industrije.
Toda ob vsem tem je EU naročila celo premalo lastnih cepiv.
Cepivo Pfizerja in BioNTecha, ki je bilo prvo razvito v Evropi, je sicer rezultat evropsko-ameriškega sodelovanja, toda tudi tega cepiva so evropske države naročile premalo.
Uveden bo sistem lihih in sodih števil v prometu. Ivan še dobro pomni, kako se je v rajnki Jugi tako rešilo veliko težav. Hkrati bo Vizjak zahteval izredno sejo, saj mu ta način reševanja epidemije ne odgovarja iz osebnih razlogov.
— Katarina Jenko (@KatarinaJenko) January 24, 2021
Številni analitiki so opozarjali, da EU zgolj čaka križem rok, medtem ko so ZDA in druge države poleti kupovale in skladiščile velike količine cepiva, proizvedenega v nemških laboratorijih.
EU v tem primeru ni nastopila samo protekcionistično, pač pa je še enkrat demonstrirala nefleksibilnost in neuspešnost lastnih institucij.
Neverjetno počasno cepljenje v večini evropskih držav je posledica neuspeha EU, da bi koordinirala med interesi različnih držav.
Nekatere države EU so se medtem pritoževale na ceno BioNTechovega cepiva, druge pa so bile skeptične zaradi nove tehnologije, tretjea so sredi poletja leta 2020 mislile, da je najhuje že minilo in da se pandemija ustavlja.
Po nekaterih navedbah naj bi v EU deloma oklevali pri hitrejšem naročanju nemškega cepiva tudi zaradi rivalstva med evropskimi proizvajalci.
Kajti BioNTech je še zmeraj majhno podjetje iz nemškega Mainza, medtem ko je v Evropi še veliko drugih farmacevtskih gigantov, ki so v Evropski komisiji lobirali zase.
Od psihičev se kaj drugega ne pričakuje. Panika. Zategovanje. Strašenje. To je njihov ključ do uspeha.
— Slavko Cimprič (@SCimpric) January 24, 2021
Večino pogodb so druge države podpisale že julija in avgusta lani, ko so voditelji evropskih držav izgubljali dragoceni čas.
Rezultat vsega tega je bil, da je EU zakasnila z nabavo cepiv.
Prva cepiva Pfizerja so prišle v roke zdravnikom šele novembra, cepiva Moderne pa so bila kupljena šele januarja letos.
Sprožiti bi morali vsa pravna sredstva v parlamentu, da preprečite te rabite sizofrene vlade #fasizemnapohodu
— ira (@irenaLev) January 24, 2021
Tudi cene in ostali pogoji omenjenih nakupov so še vedno »poslovna skrivnost«.
Med tem časom pa so ZDA, Velika Britanija, Japonska in Kanada preko lanskega poletja že kupile ogromne količine cepiv.
Večino pogodb so podpisali že julija in avgusta, ko so voditelji evropskih držav izgubljali dragoceni čas.
Zelo veliko cepiv je kupil tudi Izrael, druge države, na primer Srbija, pa so zaigrale na karto svojega geopolitičnega pomena in si zagotovile velike količine cepiv neevropskih proizvajalcev, predvsem iz Kitajske in Rusije.
V države EU pa cepiva, ker so bila pozno naročena, prihajajo prepozno.
In zato koronavirus seje smrt v veliko večji meri, kot bi se to sicer zgodilo, če bi evropski politiki ravnali bolj odgovorno in hitreje.
Mnogi so opozarjali, da je bila predsednica EK najslabša nemška obrambna ministrica in da ne bo nič boljša na čelu Evropske komisije. Napovedi so se žal izkazale za točne, vendar pa tudi voditeljem držav EU ni bilo potrebno samo pasivno spremljati dogajanje v Bruslju.
In povsem jasno je, da v Evropi hitrost cepljenja še lep čas ne bo dosegla tiste iz ZDA, Velike Britanije ali Izraela, kjer cepijo z največjo hitrostjo.
Eno od pojasnil za zamudo je, da EU pač ni želela tvegati z nakupom, ko še zmeraj ni bilo jasno, ali so cepiva učinkovita in v kateri meri.
Toda to tveganje bi bilo, kot vemo danes, zelo dobičkonosno.
Če bi EU pravočasno kupila dovolj cepiv od vsakega od šestih proizvajalcev, s katerimi se je dogovarjala, da z njimi cepi vsaj dve tretjini prebivalstva potem bi za to porabila 29 milijard evrov.
Tukaj bi bilo bolj primerno, vozlišče. pic.twitter.com/6LpcmKstvq
— F the sheep (@Fthesheep1) January 24, 2021
Za primerjavo: prav toliko evropsko gospodarstvo izgubi vsakih deset dni zaradi koronavirusa in pandemije.
Ker pa se je na koncu pokazalo, da sta cepivi Pfizerja in Moderne visoko učinkoviti, bi imela EU ob smortni politiki danes na voljo celo več cepiv, kot bi jih potrebovala, zato bi jih lahko celo donirala drugim državam.
Evropske države so morda naredile napako, ko so nabavo cepiv – prav zato, da se ne bi ponovila tekma »vseh proti vsem« kot pri nabavi zaščitne opreme – prepustila Evropski komisiji, ki pa je nato z neodločnostjo in čakanjem samo še poslabšala položaj.
Zopetbo teror in zaprtje na vrsti, državljani mamo že vsega pun kufer https://t.co/lP4T0rXrME
— Aneri (@AneriSeven) January 24, 2021
Odgovornost za to je v največji meri na ramenih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.
Mnogi so opozarjali, da je bila najslabša nemška obrambna ministrica in da ne bo nič boljša kot predsednica Evropske komisije.
Napovedi so se žal izkazale za točne, vendar pa tudi voditeljem držav EU ni bilo potrebno samo pasivno spremljati dogajanje v Bruslju.
Mnogi sedaj iščejo grešne kozle drugje - na primer v Italiji, kjer že obtožujejo Pfizer.
The EU appears to be searching for a guilty party, responsible for the vaccine shortages. “Italy threatens legal action against Pfizer”. pic.twitter.com/r2GpZc9TBN
— Štefan Auer (@stefanauer_hku) January 21, 2021
Če bi bili pravočasno bolj glasni – vključno s slovenskim predsednikom vlade - bi bilo cepiv v EU danes dovolj.
Če bi bili pravočasno bolj glasni – vključno s slovenskim predsednikom vlade - bi bilo cepiv v EU danes dovolj.
Toda tudi Slovenija, skupaj z ostalimi državami EU po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) med poletjem leta 2020 ni naredila dovolj za boj proti pandemiji.
In tako lahko prebivalci v državah EU le tiho opazujejo potek množičnega cepljenja v drugih državah, medtem ko se v EU in tudi v Sloveniji cepljenje odvija le »po kapljicah.«
V bolnišnicah pa življenja še vedno po nepotrebnem izgubljajo številne žrtve te zahrbtne bolezni.
Več deset vsak dan tudi v Sloveniji.
Če bi laž res imela kratke noge, bi imel jANŠA žulje na jajcih.
— malt (@plakic2) January 23, 2021
Za zamude pri cepljenju v EU zato niso odgovorna predvsem farmacevtska podjetja, kot nas prepričujejo politiki.
Pri skupni nabavi cepiv se bo zavlačevanje EU merilo s tisoči primerov nepotrebnih smrti.
