REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

15 let »neodvisnosti«: Zakaj je tudi slovensko priznanje Kosova mednarodni delikt, ki je vodil v nove vojne v Evropi?

15 let »neodvisnosti«: Zakaj je tudi slovensko priznanje Kosova mednarodni delikt, ki je vodil v nove vojne v Evropi?Tudi zaradi priznanja enostransko razglašene neodvisnosti Kosova, ki ga je priznala Slovenija - in s tem deliktom tudi sama pomagala spodkopati mednarodni red - se svet nahaja na pragu tretje svetovne vojne, hkrati pa hitro spreminja. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kosovo danes praznuje 15. obletnico razglasitve neodvisnosti.

To je trenutek, ko se moramo spomniti, da je tudi Slovenija s priznanjem Kosova podobno kot večina zahodnih držav, vazalov ZDA, povzročila razmere, ki so spodkopale svetovni mir.

Slovenija je tedaj kot predsedujoča Evropske unije (v času druge vlade Janeza Janše) podprla načrt Washingtona, po katerem bi moral generalni sekretar OZN zgolj ugotoviti, da so se razmere na terenu spremenile, medtem pa bi že več deset držav prizalo Kosovo kot državo.

Neodvisnost so razglasili v nedeljo, da se Varnostni svet OZN (VS OZN) ne bi mogel dovolj hitro sestati.

Kosovo danes praznuje 15. obletnico razglasitve neodvisnosti. To je trenutek, ko se moramo spomniti, da je tudi Slovenija s priznanjem Kosova podobno kot večina zahodnih držav, vazalov ZDA, povzročila razmere, ki so spodkopale svetovni mir.

Nekateri smo opozarjali, da to pomeni spodkopavanje mednarodnega reda in da bo to vodilo do sprememb na terenu s strani drugih sil, ki bodo izkoristile ta presedan.

Še istega leta je izbruhnila vojna v Gruziji. Danes poteka vojna v Ukrajini.

Tu razmere na terenu zdaj spreminja Rusija in se pri tem sklicuje tudi na primer Kosova.

Popolnoma vseeno je, ali zahodni politiki in novinarji trdijo, da gre za popolnoma nepovezane primere. Seveda tako trdijo, ker jim to ustreza.

Edino, kar je pomembno je, kako na to gledajo prav takšne države, kot je Rusija.

To je EU zanemarila, pozabila je dolžno pozornost poklanjati realističnim analizam mednarodnih odnosov in danes plačuje veliko ceno za svoje napake.

Vprašanje Kosova je še zmeraj odprto. Predsednika Srbije in vlade Kosova oziroma začasnih institucij iz Prištine, kot se temu reče v Srbiji, se danes srečujeta na pogajanjih v Bruslju.

Razpravljata o francosko-nemškem načrtu za Kosovo. Ta je v resnici zelo podoben Ischingerjevemu načrtu o medsebojnem priznanju dveh Nemčij.

V primeru Kosova in Srbije je predlog znova napisan izrecno v skladu z interesi Kosova.

Predvideva, da Srbija ne bo nasprotovala vstopu Kosova v mednarodne organizacije, kar pomeni, da bi Srbija posredno, de facto priznala Kosovo, saj lahko v OZN vstopijo le države.

Petnajst let se pristop EU k reševanju tega problema ni spremenil.

Ponavlja se ista matrica kot v času pogajanj iz Rambouilleta.

Pristranski posredniki najprej pripravijo kompromis.

Kosovski predstavniki se nato delajo, da jim ni všeč. Na koncu ga podpišejo, ker jim zagotavlja priznanje matice, Srbije.

Srbija tega ne naredi in dobi - bombardiranje ali sankcije.

Vučić ni nasedel Pahorjevemu priznanju Kosova "skozi mala vrata"
Srbski predsednik Aleksandar Vučić ni nasedel Pahorjevi zvijači s priznanjem Kosova »skozi mala vrata«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Leta 1999 je Srbija dobila bombe, letos pa so predvidene sankcije, ker je Srbija medtem bolje zaščitila svoje nebo, in ker je NATO bolj brezzob kot je bil pred letom 2022, srbski poltiki pa so bolj prijazni in zviti kot je bil kljubovalni Milošević.

Ob tem albanski politiki v Prištini s prozornimi izgovori ne želijo uresničiti niti oblikovanja Zveze srbskih občin, na kar so že pred desetimi leti pristali na pogajanjih v Bruslju.

Srbija ima danes tudi veliko tujih investicij, bombe pa bi škodile tudi evropskim podjetjem. Prav tako slovenskim. In zaradi Ukrajine ima Evropa eno vojno v tem trenutku čisto dovolj.

Toda sankcije so verjetne, zato Srbija išče načine, da bi si kupila čas.

Kar je logično. Kajti rešitev EU, ki jo ponuja Srbiji je dejansko krivična.

Mogoče bi bilo najti kompromisno rešitev brez vojne, ki bi Kosovu ohranilo status de facto države, Srbiji pa ne bi odvzelo Kosova, ki bi formalno ostalo del države.

A Zahod in albanski politiki na Kosovu tega nočejo. Tako kot v primeru Ukraine, kjer so izigravali mirovne sporazume iz Minska...

Ob tem albanski politiki v Prištini s prozornimi izgovori ne želijo uresničiti niti oblikovanja Zveze srbskih občin, na kar so že pred desetimi leti pristali na pogajanjih v Bruslju.

Spor zato ostaja nerešen.

Srbija zato ne bo priznala Kosova, je večkrat v zadnjih dnevih zatrdil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Nekateri smo opozarjali, da to pomeni spodkopavanje mednarodnega reda in da bo to vodilo do sprememb na terenu s strani drugih sil, ki bodo izkoristile ta presedan. Še istega leta je izbruhnila vojna v Gruziji. Danes poteka vojna v Ukrajini. Tu razmere na terenu zdaj spreminja Rusija in se pri tem sklicuje tudi na primer Kosova.

In čeprav ga je priznala večina članic EU, Kosovo kljub temu za večno držav sveta še vedno - ni država.

Spor o tem se včasih zaiskri tudi na mednarodnem političnem parketu.

Dobro se še spomnimo, kako je slovensko zunanje ministrstvo zaradi izjav predsednika Srbije Aleksandra Vučića nedavno na pogovor »povabilo« srbsko veleposlanico v Sloveniji.

»Srbski strani smo sporočili, da smo močno presenečeni nad izjavami predsednika Vučića,« so zapisali v MZZ.

Na vprašanje novinarja TV Slovenija, ali bo Srbija uvedla sankciji Rusiji je namreč predsednik Srbije v prisotnosti tedanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja dejal: »Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila.«

Vučić je tedaj spomnil na dejstvo, da je Slovenija, tako kot npr. Francija, Nemčija in ZDA, priznala Kosovo, kar je kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine OZN in resolucije Varnostnega sveta OZN 1244.

V slovenskem MZZ so v odgovor na to Vučićevo izjavo srbski veleposlanici »znova predstavili stališče Slovenije do Kosova«, ki ga je uradna Ljubljana »priznala kot samostojno in neodvisno državo.«

»V zvezi s tem smo izrazili pričakovanje, da Srbija v prihodnje našega stališča glede Kosova ne bo problematizirala, saj podpora Slovenije Kosovu ni usmerjena proti Srbiji. Prav tako smo v pogovorih izrazili odločno nasprotovanje enačenju slovenskega priznanja Kosova in ruske agresije na Ukrajino,« so dodali.

Istočasno pa je na zagovor na srbsko zunanje ministrstvo moral slovenski veleposlanik Damjan Bergant.

Pri vsem skupaj je najbolj zanimivo dejstvo, da je slovensko zunanje ministrstvo klicalo na zagovor veleposlanico Srbije zaradi izjav predsednika Srbije, ki so bile – popolnoma točne.

Pri vsem skupaj je najbolj zanimivo dejstvo, da je slovensko zunanje ministrstvo klicalo na zagovor veleposlanico Srbije zaradi izjav predsednika Srbije, ki so bile – popolnoma točne.

Da gre menda za nedopustne neresnice je medtem na družbenih omrežjih prvi pozival pravnik Miha Pogačnik, ki je ob tem sam zapisal vrsto neresnic in širil povsem netočno tezo, da Slovenija s priznanjem Kosova prav v ničemer ni škodovala Srbiji.

Kar je laž.

Pri tem je potrebno spomniti zlasti na oceno znanega mednarodnega pravnika Iana Brownlieja, enega od najboljših poznavalcev vloge priznanj in uporabe sile v svetu.

Ta je zapisal, da je »… nepriznanje lahko preprosto del splošne politike neodobravanja in bojkota. Po drugi strani pa je lahko priznanje del politike agresije in vzpostavljanja marionetnih držav… Pomemben poudarek je, da uporaba pojma ‘priznanje’ pravnika torej ne razrešuje dolžnosti, da preišče namene vpletenih vlad in da to umesti v kontekst vseh relevantnih dejstev in norm.«

Ker je Slovenija Kosovo kot državo priznala, se zato zastavljajo resna vprašanja o tem, ali je bilo to priznanje utemeljeno ali pa je bilo kršitev mednarodnega prava?

V resni, strokovni literaturi ni dvomov o tem, da so države, ki so Kosovo priznale kot državo s tem kršile integriteto in suverenost Srbije.

Če ostanemo pri definiciji Brownlieja je seveda hitro jasno, kaj so s priznanjem Kosova in vzpostavitvijo marionetne oblasti v Prištini, odvisne od držav Zahoda, storile Slovenija in druge države, ki so priznale Kosovo.

Kar so storile, je iz zornega kota mednarodnega prava huda kršitev in iz zornega kota Srbije vsekakor tudi mednarodni delikt kot politike agresije do Srbije, ki se nadaljuje do danes.

Glede tega se stališča držav seveda razlikujejo, toda v resni, strokovni literaturi ni dvomov o tem, da so države, ki so Kosovo priznale kot državo s tem kršile integriteto in suverenost Srbije.

Kosovo in Srbija
Kosovo in Srbija - Srbi so po etničnem čiščenju, ki so ga izvajali Albanci na Kosovu v letih 1999 in 2004 ostali večinsko prebivalstvo le še v nekaj enklavah (zeleno). Vir: Zajem zaslona

Pri tem ni nikakršno opravičilo dejstvo, da je pri tem vprašanju svetovna skupnost razdeljena, enako pa velja tudi za Evropsko unijo, kjer pet držav še vedno ni priznalo Kosova kot države.

Brez srbskega priznanja Kosova namreč razglašene neodvisnosti te entitete, ki še vedno ni država - ni mogoče 'legalizirati'.

Tudi v posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu o deklaraciji o neodvisnosti Kosova ni nikjer zapisano, da je Kosovo že država, prav tako pa sodišče ni – kot se običajno napačno interpretira – odločilo, da se Kosovo lahko odcepi od Srbije.

Brez srbskega priznanja Kosova namreč razglašene neodvisnosti te entitete, ki še vedno ni država - ni mogoče 'legalizirati'.

O tem sodišče sploh ni odločalo, sprejelo je samo sklep, da skupine ljudi lahko sprejemajo deklaracije, kot jih pač želijo in da zato tudi kosovska deklaracija o neodvisnosti ni kršitev mednarodnega prava.

Prav zato sedaj države, ki so Kosovo priznale, že vrsto let pritiskajo na Srbijo, da naj prizna neodvisnost Kosova.

Brez tega namreč te neodvisnosti ni mogoče »legalizirati«, Kosovo pa je – kljub temu, da ga je na primer tudi Slovenija priznala kot državo – po mednarodnem pravu še vedno zgolj »entiteta«, kjer ima najvišjo oblast uprava OZN - UNMIK.

In to kljub temu, da je le-ta svoja pooblastila v veliki meri že prenesel na Eulex in lokalne organe Kosova.

Slovenska vojska na Kosovu Vir:MORS
Slovenska vojska na Kosovu. Vir: MORS, zajem zaslona

Ker je za nesporno priznanje neke države ključnega pomena strinjanje njene matice, torej Srbije, bo v prihodnosti odločilnega pomena pri reševanju tega vprašanja prav stališče Srbije in njene javnosti.

Da se je za Slovenijo vse srečno končalo, je rezultat tega, da je SFRJ zaradi lastnih nasprotij med republikami in tudi zaradi vpliva zahodnih držav (zlasti tedanje ES in ZDA) ter posledic enostranske odcepitve Slovenije, ki so jo nato posnemale druge jugoslovanske republike in entitete – razpadla na dele. In ne zato, ker bi bile enostranske odcepitve 'izven kolonialnega konteksta' - dovoljene. Niso bile in še vedno niso dovoljene.

Ob tem je na strani argumentov Srbije tudi mednarodna praksa držav.

Praksa držav v zvezi z enostranskimi odcepitvami namreč razlikuje tudi med primeri kolonialnih ozemelj, o katerih govorita XI. in XII. poglavje Ustanovne listine kot o primerih »eksterne samoodločbe« in primeri »odcepitev izven kolonialnega konteksta.«

Po letu 1945 je bila, kot ugotavlja mednarodni pravnik James Crawford, »mednarodna skupnost izredno odbijajoča do sprejemanja enostranskih odcepitev delov neodvisnih držav, če je odcepitvi nasprotovala vlada te države. V takšnih primerih je bilo načelo ozemeljske celovitosti resna omejitev. Po letu 1945 nobeni državi, ki je bila ustvarjena z enostransko odcepitvijo ni bil dopuščen vstop v Združene narode v nasprotju z deklarirano voljo vlade predhodnice.«

Nekateri pravniki trdijo, da to ne drži. In da se lahko posamezni narodi enostransko in zakonito (»zdravilno«) odcepijo tudi brez dogovora ali priznanja s strani »matice.«

Ta teza je, tudi zaradi slovenske poti iz Jugoslavije, izjemno popularna tudi v Sloveniji.

Vendar pa je največja težava zagovornikov zadevne teorije, po kateri se je danes mogoče »zakonito odcepiti« od držav, ki ne spoštujejo takšne »samoodločbe narodov« kot posebnih narodov znotraj večjih držav - pomanjkanje potrditve v praksi držav in ohlapna opredelitev naroda kot »ljudstva« (peoples).

Težko je namreč najti en sam primer, v katerem bi bil konkretno uporabljen model takšne »zdravilne odcepitve ljudstva.«

Primer Slovenije in razpada SFRJ prav tako ni dober primer, ker je SFRJ primer razpada države.

Res pa je, da se je razpad SFRJ začel s tedaj mednarodnopravno nezakonito odcepitvijo Slovenije.

Da se je za Slovenijo vse srečno končalo, je rezultat tega, da je SFRJ zaradi lastnih nasprotij med republikami in tudi zaradi vpliva zahodnih držav (zlasti ES in ZDA) ter posledic enostranske odcepitve Slovenije, ki so jo nato posnemale druge jugoslovanske republike in entitete – razpadla na dele.

In ne zato, ker bi bile enostranske odcepitve izven kolonialnega konteksta - dovoljene.

Niso bile in še vedno niso dovoljene.

Sicer pa prav na tej podlagi Evropska unija nasprotuje odcepitvam Krima in drugih delov Ukrajine!

Kosovski policisti na Jarinju Vir: Twitter
Kosovski policisti na Jarinju, kontrolni točki na administrativni meji med osrednjo Srbijo in Kosovom. Vir: Twitter, zajem zaslona

V večini primerov v svetu pa so, povsem nasprotno, poskusi enostranskih odcepitev naleteli na gluha ušesa, saj se zdi, kot zapiše eden od mednarodnih pravnikov, »da ima ozemeljska celovitost višje mesto v hierarhiji vrednosti, na katerih temelji sodobni pravni red.«

To ne velja samo za Evropo, temveč tudi za regijo, v kateri je bila po letu 1945 izvedena edina uspešna enostranska odcepitev - nastanek Bangladeša.

Sodobna mednarodna praksa dokazuje, da je pravica do »eksterne samoodločbe« oziroma enostranske odcepitve navkljub nastanku številnih novih držav še zlasti po letu 1990 ostala enako izjemna, kot je bila takoj po drugi svetovni vojni, saj praktično ni primera uspešne enostranske odcepitve, kaj šele, da bi takšne primere spremljala sprememba v pravni zavesti (opinio juris) oziroma prepričanje, da države s priznavanjem enostranskih odcepitev ravnajo v skladu z mednarodnim pravom.

Na trditve, ki jih navaja slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, češ da Slovenija s priznanjem Kosova ni storila prav nič narobe pa je že leta 2008 odgovoril Norman Paech, ki je opozoril, da je spoštovanje ozemeljske celovitosti obveznost vseh držav v skladu z 2. členom Ustanovne listine OZN in da je v tem pogledu »ločitev Kosova od Srbije vsekakor mogoča«, da pa je to mogoče le v dogovoru s Srbijo.

Priznavanje Kosova v nasprotju s pozitivnim mednarodnim pravom je povzročilo »zrcaljenje« in uporabo enakih metod s strani Rusije ter secesionističnih entitet v Gruziji in Ukrajini, kar je privedlo do odcepitve Krima, Južne Osetije in Abhazije, nato pa tudi dveh republik v Donecku v Ukrajini in resno ogrozilo svetovni mir.

Priznanje odcepitve Kosova bi bilo zato - brez dogovora Prištine z Beogradom - »mednarodni delikt«, ki bi bil tudi v nasprotju z načeli EU, ki ni priznala odcepitve severnega Cipra, odcepitve kurdskih območij in ki zavrača tudi enake težnje Baskov in Kataloncev.

Priznanje Kosova bo imelo, kot je opozoril Paech, »za države članice zveze NATO resne posledice za verodostojnost in miroljubnost njihove politike«, saj so »že leta 1999 s kršitvijo mednarodnega prava bombardirale Jugoslavijo, sedaj pa zahtevajo novo ureditev, ki jo imajo sicer za nujno, ki pa znova prezira mednarodno pravo… Ponovna kršitev mednarodnega prava pa vodi k njegovi slabitvi in ima slabe posledice za reševanje drugih odprtih konfliktov«.

Priznanje neke entitete kot države lahko ima različne učinke. Predvsem je lahko konstitutivno ali deklaratorno. Pomembna je tudi skladnost priznanja z mednarodnim pravom.

Odlašanje priznanja entitete, ki je nastala na osnovi pravice do samoodločbe lahko pomeni ne zgolj neprijaznost, pač pa tudi poskus zanikanja te pravice in lahko novi državi povzroči škodo, kljub odsotnosti dolžnosti priznanja.

Škoda pa lahko nastane tudi v primeru prezgodnjega priznanja, ko še zmeraj ni jasno, kakšen bo končen uspeh odcepitve. V tem primeru imamo opraviti ne zgolj z neprijaznostjo določene države, pač pa imamo opraviti z intervencijo, mednarodnopravno prepovedanim vmešavanjem v notranje zadeve neke države.

Napad na ZRJ - 117A
Napad članic zveze NATO na ZRJ je predstavljal primer hude kršitve kogentne norme, rezultat pa je bila enostranska odcepitev dela Srbije (15 odstotkov ozemlja!), ki so jo članice NATO, ki so izvedle agresijo, prve priznale. Prvi odgovor Moskve je prišel leta 2008, hujše posledice rušenja mednarodnega prava pa vidimo danes v Ukrajini in vsej Evropi. In na to smo nekateri opozarjali - že pred desetletji. Vir: Zajem zaslona, Twitter

V kolikor je s prezgodnjim ali neutemeljenim priznanjem storjen delikt, je država kršiteljica dolžna odpraviti kršitev.

Priznanje neke države namreč v načelu ni dovoljeno, če je sam proces nastanka države na kakršen koli način v nasprotju z jus cogensom oziroma s temeljnimi normami mednarodnega prava.

V tem primeru bi prezgodnje priznanje države lahko opredelili tudi kot mednarodni delikt.

Če je bilo mogoče nekoč Hallsteinovo doktrino opisati kot dejanje »blizu pojma intervencije« zato, ker je ZRN »grozila s prekinitvijo diplomatskih odnosov državam, ki bi navezale diplomatske odnose z NDR«, potem je tudi priznanje dela ozemlja neke države kot samostojne države zagotovo še večja kršitev spoštovanja osebnosti te države, njene celovitosti in suverene enakosti.

Priznanje neke države namreč v načelu ni dovoljeno, če je sam proces nastanka države na kakršen koli način resno v nasprotju z jus cogensom oziroma s temeljnimi normami mednarodnega prava. V tem primeru bi prezgodnje priznanje države lahko opredelili tudi kot mednarodni delikt.

Takšna kršitev osebnosti države pa je po vseh značilnostih enaka nedopustni intervenciji.

To vmešavanje v srbske notranje zadeve pa je Slovenija s priznanjem dela Srbije kot samostojne države zagotovo storila, pri čemer so Slovenija in druge države, ki so priznale Kosovo kot državo očitno računale tudi na »konstitutivne učinke« svojih dejanj.

Vendar pa je to priznavanje Kosova v nasprotju s pozitivnim mednarodnim pravom povzročilo »zrcaljenje« in uporabo enakih metod s strani Rusije ter secesionističnih entitet v Gruziji in Ukrajini, kar je privedlo do odcepitve Krima, Južne Osetije in Abhazije.

Nato pa tudi dveh republik v Donecku v Ukrajini in resno ogrozilo svetovni mir.

S svojim priznanjem Kosova so tako Slovenija in druge zahodne države povzročile razmere, ki so na koncu privedle tudi do podobnega ravnanja Rusije in spodkopale svetovni mir.

Zato je netočna tudi navedba MZZ pod taktirko zunanje ministrice Tanje Fajon, da priznanje Kosova s strani Slovenije nima nobene zveze z »rusko agresijo v Ukrajini.«

Povsem nasprotno je res.

Priznanje Kosova in enostransko spreminjanje mednarodnih meja Srbije s pomočjo nezakonite uporabe sile je bilo uvod v številne druge konflikte in je privedlo do zadnje velike vojne na ozemlju Evrope, ki se je komaj začela.

In ki je na koncu celotno Evropsko unijo pripeljala na rob nove hladne vojne. Z obeti sunkovitega gospodarskega propada.

Zato ruski veleposlanik v Beogradu opozarja - rešitve vprašanja Kosova ne bo brez odločitve VS OZN v novih geopolitičnih okoliščinah, po koncu konflikta zahoda in Rusije na ozemlju Ukrajine.

V organu, kjer imata svoja sedeža tudi Rusija in Kitajska, ki Kosova ne priznavata kot države. V novem, multipolarnem svetu.

Začetke tega procesa lahko spremljamo te dni, ko se frontne linije v Ukrajini počasi in zagotovo znova premikajo proti zahodu, evropska skladišča plina pa počasi praznijo.

Tudi zaradi priznanja enostransko razglašene neodvisnosti Kosova, ki ga je priznala Slovenija - in s tem deliktom tudi sama pomagala spodkopati mednarodni red - se svet nahaja na pragu tretje svetovne vojne, hkrati pa hitro spreminja.

In Slovenija je v tem pogledu na strani manjšine sveta, branilcev privilegijev ZDA in neenakopravnosti v svetu, ki vse bolj izgublja moč.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke