REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj dvig davka na energente ni upravičen: Milijoni za vojno v Ukrajini in orožje, ne pa tudi za nižje položnice!

Zakaj dvig davka na energente ni upravičen: Milijoni za vojno v Ukrajini in orožje, ne pa tudi za nižje položnice!Slovenija daje za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu 2 odstotka BDP-ja, naslednje leto le še 1,6 odstotka, Slovaška skoraj 10 odstotkov! Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vlada se je odločila, da ne bo podaljšala znižanja DDV-ja na energente. Ukrep se bo iztekel v sredo, veljal je od 1. septembra lani.

Robert Golob in slovenska vlada škrtarita - samo 2 ali 1,6 odstotka za državno pomoč dajeta gospodarstvu in prebivalstvu, Slovaška pa skoraj 10 odstotkov!

Namesto 9,5 odstotka bo davek znova znašal 22 odstotkov.

Ukrep se nanaša na davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina in lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje.

Za vse uporabnike je bil v tem obdobju znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Uveljavitev ukrepa je prinesla lani avgusta sprejeta novela zakona o DDV-ju.

»Namen zakona je bilo skupaj z drugimi ukrepi razbremeniti potrošnike visokih cen ogrevanja v času kurilne sezone. Nižja stopnja DDV-ja je bila obračunana samo za energente, ki so namenjeni ogrevanju. Zdaj ob koncu kurilne sezone se je poraba energentov, ki so namenjeni ogrevanju, že zmanjšala,« so zapisali na finančnem ministrstvu.

Ne glede na to pa je veliko razlogov, zaradi katerih je ponovno vrnitev davka na staro stopnjo mogoče oceniti kot neupravičeno.

Odstotek pomoči
Robert Golob in slovenska vlada škrtarita - samo 2 ali 1,6 odstotka (po zgornji statistiki očitno neresničnih 4) za državno pomoč dajeta gospodarstvu in prebivalstvu, Slovaška pa skoraj 10 odstotkov! Vir: Posnetek zaslona

Obseg državne podpore prebivalcem in gospodarstvu je lani znašal okoli 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa načrtujejo ukrepe v vrednosti le 1,6 odstotka BDP-ja, so poudarili.

Ob tem pa se je pa treba zavedati, da bi bila ta podpora nepotrebna, če bi Slovenija kot članica EU in NATO vodila bolj odgovorno zunanjo politiko. Ker jo ni, se sedaj vlada hvali, kako je pomagala gospodarstvu, a ta pomoč bi bila nepotrebna, če ne bi bilo nepotrebne vojne.

Toda mnoge države Evropske unije glede na BDP dajejo še več pomoči kot Slovenija.

Ob tem pa se je pa treba zavedati, da bi bila ta podpora nepotrebna, če bi Slovenija kot članica EU in NATO vodila bolj odgovorno zunanjo politiko.

Ker jo ni, se sedaj vlada hvali, kako je pomagala gospodarstvu, a ta pomoč bi bila nepotrebna, če ne bi bilo nepotrebne vojne.

Najprej je seveda potrebno vedeti, da je do dviga cen prišlo zaradi vojne v Ukrajini, ki pa je bila povsem nepotrebna. Še decembra leta 2021 so mnogi poznavalci ocenjevali, da je najbolj nevarna kriza v Evropi tudi najlaže rešljiva –, če bi seveda Ukrajina spoštovala podpisane sporazume Minsk 1 in 2.

A jih ni.

Da jih ni, so v veliki meri odgovorni zavezniki Ukrajine, to pa so članice EU in ZDA.

Zato so stroški krize, ki so nastali v bistvu stroški teh vlad. Namesto da bi te vlade sedaj pokrile račune, pa jih prelagajo na uporabnike. Državljane. Gospodarstvo.

Letos tako načrtujejo za eno milijardo evrov pomoči gospodarstvu.

»Podjetjem bomo subvencionirali plačilo visokih cen energentov, pripravili smo tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest,« so med drugim navedli.

Znova velja seveda enak argument. Vlada rešuje problem, ki ga je ustvarila sama.

Ker podaljšanja ukrepa znižanja DDV-ja na energente torej ne bo, bodo računi za te energente od junijskih položnic naprej krepko višji, čeprav je vlada do konca leta podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja.

Tudi to seveda ne bo zastonj – zaradi tega trpi proračun, Slovenija pa je vse bolj zadolžena. V državni blagajni je vedno večja luknja.

Cene energije v evro območju
Cene energije v evro območju. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vojna, ki se je začela 24. februarja 2022, je močno vplivala na cene energije v Sloveniji in drugih evropskih državah in na njih še vedno vpliva.

Kurilna sezona se je morda končala, a začenja se sezona hlajenja s klimatskimi napravami, ki porabijo veliko energije.

Cene električne energije za gospodinjstva in podjetja so se močno zvišale zaradi podražitve plina in premoga, ki se uporabljata za proizvodnjo električne energije.

Cene zemeljskega plina so se močno povečale zaradi zmanjšane dobave iz Rusije, ki je glavni izvoznik plina v Evropo in Slovenijo.

OPEC je proizvodnjo zmanjšal, Rusija je del proizvodnje prav tako ustavila in vse to pomeni, da bodo cene na dolgi rok še višje ali vsaj ne bodo padale.

Trenutno cene plina sicer drvijo celo v negativno območje, a če bo zima mrzla se lahko EU znova sooči s pomanjkanjem.

EU namreč nima več dolgoročnih pogodb za plin!

Cene bencina in dizla so se dvignile zaradi višjih stroškov surove nafte, na kar vplivajo globalni dejavniki povpraševanja in ponudbe.

OPEC je proizvodnjo zmanjšal, Rusija je del proizvodnje prav tako ustavila in vse to pomeni, da bodo cene na dolgi rok še višje ali vsaj ne bodo padale.

Vojna v Ukrajini je povečala geopolitične napetosti in negotovost na naftnem trgu, saj je Rusija ena največjih proizvajalk nafte na svetu.

Na cene nafte so vplivale tudi sankcije, ki so jih EU in druge države uvedle Moskvi za ruski izvoz nafte.

Plin, cene v Sloveniji
Plin, cene v Sloveniji. Vir: Posnetek zaslona

Cene lesnih peletov so se povečale zaradi večjega povpraševanja po alternativnih virih ogrevanja, saj se potrošniki trudijo zmanjšati svojo odvisnost od plina in elektrike.

Ob tem so se cene energentov v Sloveniji zvišale bolj od povprečja evroobmočja, saj je Slovenija bolj kot druge države odvisna od uvoza energentov iz Rusije.

Z davki na stari ravni to pomeni, da bo slovensko gospodarstvo zaradi višjih cen energije manj konkurenčno od drugih v EU in svetu.

Ob tem so se cene energentov v Sloveniji zvišale bolj od povprečja evroobmočja, saj je Slovenija bolj kot druge države odvisna od uvoza energentov iz Rusije.

Po podatkih Eurostata je bila uvozna energetska odvisnost Slovenije v letu 2019 51,7-odstotna, v območju evra pa 38,6-odstotna.

Slovenija je leta 2019 iz Rusije uvozila 63 odstokov poceni zemeljskega plina in 100 odstotkov surove nafte.

Slovenija ima tudi razmeroma visok delež plina in premoga v mešanici proizvodnje električne energije, ki sta leta 2019 predstavljala 36 odstotkov oziroma 31 odstotkov.

Po podatkih Eurostata je povprečna cena plina za gospodinjstva v Sloveniji v drugi polovici leta 2021 znašala 0,08 evra na kWh, v drugi polovici leta 2020 pa 0,04 evra na kWh, kar je 100-odstotna rast.

Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je v četrtem četrtletju 2022 znašala 0,095 EUR/kWh, to je za 3 odstotke več kot v prejšnjem četrtletju.

Povečanje je videti majhno – a v resnici se je cena od leta 2019 zvišala za 137,5 odstotka z 0,04 EUR/kWh na 0,095 EUR/kWh!

Vir: Posnetek zaslona

Povprečna cena plina za industrijske odjemalce v Sloveniji je v drugi polovici leta 2021 znašala 0,05 €/kWh, medtem ko je v drugi polovici leta 2020 znašala 0,03 €/kWh, kar je 66,7-odstotna rast.

Po podatkih Eurostata za leto 2019 je Slovenija 63 odstotkov zemeljskega plina uvozila iz Rusije in 37 odstotkov iz Alžirije. A od tedaj se koristi skoraj izključno dražji alžirski plin.

Plin, ki ga Slovenija uvaža iz Alžirije je sicer tudi 10-krat dražji od ruskega.

Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je 15. novembra v Alžiriji s tamkajšnjo državno energetsko družbo Sonatrach podpisal pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Pogodba je podpisana za tri leta, predvideva pa dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina oz. okoli tretjino letnih slovenskih potreb. Dobava se bo začela 1. januarja 2023. Podpis pogodbe sta s svojo navzočnostjo žegnala minister za infrastrukturo Bojan Kumer in zunanja ministrica Tanja Fajon. »S podpisom si bomo v manj gotovih časih zagotovili dodatno zanesljivost pri oskrbi s plinom, zato sem vesel in ponosen, da nam je uspelo,« je, kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo, ob podpisu dejal Kumer. Pogodbo je označil za zelo pomembno in strateško, v vladi Roberta Goloba pa niso skrivali, da upajo, da bi jo v prihodnje še nadgradili in povečali oskrbo Slovenije s plinom iz Alžirije. Toda ceno za plin v sklenjeni pogodbi niso želeli razkriti, češ da gre za poslovno skrivnost. Povsem gotovo je, da je cena nekajkrat višja od cene, ki jo je Slovenija prej plačali za ruski plin. Glede na načrte Alžirije, da se pridruži skupini BRICS in dedolarizaciji trga energentov, je vprašanje, kako se bodo iztekli načrti Golobovih vladnikov o nadaljnji povečani oskrbi s plinom iz te afriške države. Vir.: Zajem zaslona, UKOM

Prave cene državna podjetja skrivajo.

Povečanje cene pline za 3 odstotke v zadnjem četrtletju je videti majhno – a v resnici se je cena od leta 2019 zvišala za 137,5 odstotka z 0,04 EUR/kWh na 0,095 EUR/kWh!

Podobno je z elektriko.

Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v četrtem četrtletju 2022 znašala 0,172 EUR/kWh.

»To je za 18 odstotkov manj kot v prejšnjem četrtletju!« se hvalijo v SURS-u.

Ampak s statistiko se da dokazati vse.

Poglejmo torej, kakšna je bila cena elektrike pred tem; cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji je bila od leta 2015 do 2020 v EUR/kWh naslednja:

2015: 0,1631 €/kWh1

2016: 0,1618 €/kWh1

2017: 0,1609 €/kWh1

2018: 0,1638 €/kWh1

2019: 0,1666 €/kWh1

2020: 0,1694 €/kWh2

Z drugimi besedami – tudi brez državno reguliranih cen je bila bistveno nižja.

Vir: Posnetek zaslona

Tako se je cena elektrike od leta 2015 do danes samo za gospodinjstva zvišala za 5,45 odstotka z 0,1631 EUR/kWh na 0,172 EUR/kWh.

Če bi se vlada odločila obdržati nižji davek (9,5 odstotka) namesto starega oziroma spet novega (22 odstotkov), bi tako celo gospodinjstvom morda dala v žep le okoli pet odstotkov pri elektriki, pri ostalih energentih pa je cena itak že več kot 137 odstotkov višja kot pred krizo in bi bilo 10-odstotno zmanjšanje računa le majhen obliž na rano.

In zato dvig davka nikakor ni upravičen.

Država, ki ima dovolj denarja da podarja milijone dolarjev za nepotrebno vojno, ki bi jo lahko preprečila, če bi bila njena zunanja politika glasnejša, bi morala imeti tudi denar, da pokrije finančno škodo, ki jo je naredila.

Država, ki ima dovolj denarja da podarja milijone dolarjev za nepotrebno vojno, ki bi jo lahko preprečila, če bi bila njena zunanja politika glasnejša in pogumna, bi morala imeti tudi denar, da pokrije finančno škodo, ki jo je naredila.

Še posebej, če vzamemo v obzir dejstvo, da je v zadnjem letu zdivjala tudi inflacija in imajo gospodinjstva in podjetja še manj denarja za vse!

Ampak ne, država zahteva svoje davke, istočasno pa enormne količine denarja daje za orožje.

In ob tem v Ukrajino pošilja še tanke, oklepnike in topove, ki bi bili povsem primerni tudi za obrambo lastne države.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke