četrtek, 19. september 2024 leto 29 / št. 263
Za zločine v tujini sojen v domovini
Prejšnji teden je na okrajnem sodišču v Trebnjem potekalo sojenje Blažu Ereizu, ki je jeseni leta 2010 v hrvaškem Višnjanu dvakrat oropal garderobne prostore tamkajšnjega nogometnega kluba oz. tam nahajajočo lastnino nogometašev.
Slovensko sodišče ga je posledično obsodilo na desetmesečno zaporno kazen in odvzem nezakonito pridobljene premoženjske koristi (nakradel je za okoli 400 €)
Ereiz, ki je slovenski javnosti poznan po uboju poštne uslužbenke v Kresnicah leta 2011, trenutno prestaja na Dobu šestnajstletno zaporno kazen zaradi tega zločina. Ker ga Hrvaški ne bi mogli izročiti pred letom 2027, je Hrvaška, da ne bi pregon kaznivega dejanja zastaral, odstopila pregon (oz. sojenje) Sloveniji. Slovensko sodišče ga je posledično obsodilo na desetmesečno zaporno kazen in odvzem nezakonito pridobljene premoženjske koristi (nakradel je za okoli 400 €).
Pravne podlage
Osnovna mednarodna pogodba, ki opredeljuje odstop oz. prevzem kazenskega pregona, je Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 20.4.1959 z dodatnimi protokoli (Ur.l. RS - MP, št. 25/99), katero je sprejel Svet Evrope. Na podlagi slednje lahko Slovenija odstopi oz. prevzame kazenske pregone z 50 državami, ki so sprejele konvencijo.
Poleg konvencije pa ima Slovenija sklenjene še dvostranske sporazume z nekaterimi drugimi državami, kot so bivše jugoslovanske republike. V primeru, če med državama ne velja konvencija oz. bilateralni sporazum, pa se uporablja 520. člen Zakona o kazenskem postopku:
(1) Zahteva tuje države, naj se v Republiki Sloveniji prevzame pregon državljana Republike Slovenije ali osebe, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v tujini, se pošlje s spisi pristojnemu državnemu tožilcu, na katerega območju ima ta oseba stalno prebivališče.
(2) Če je pri pristojnem organu tuje države podan premoženjskopravni zahtevek, se ravna, kot da bi bil ta zahtevek podan pri pristojnem sodišču.
(3) O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomočni odločbi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti tuja država, ki je poslala zahtevo.
Prevzem pregona med članicami Evropske unije je v Sloveniji urejen z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ki v 85. členu določa:
(1) Zahteva druge države članice, naj se v Republiki Sloveniji prevzame pregon državljana Republike Slovenije ali osebe, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici, se pošlje s spisi pristojnemu državnemu tožilstvu, na katerega območju ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče.
(2) Če je pri pristojnem organu druge države članice podan premoženjskopravni zahtevek, se ravna, kot da bi bil ta zahtevek podan pri pristojnem domačem sodišču.
(3) O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomočni odločbi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo.
Lani 30 v Slovenijo in 163 ven
Skupnih prejetih oz. poslanih prošenj je bilo v zadnjem desetletju največ leta 2012 (269), medtem ko je predlani bilo najmanj dotičnih prošenj (167).
Ker pristojni organi članic Evropske unije sodelujejo neposredno med seboj, pravosodno ministrstvo ne beleži takih prevzemom, ampak to dela za primere drugih držav, ko pridejo v poštev konvencija, bilateralni sporazumi ali zakon o kazenskem postopku. Do konca leta 2015 je ministrstvo beležilo le skupno število takih primerov, medtem ko je lani pričelo z bolj natančnim pregledom po posameznih državah. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da številke odsevajo le prejete/poslane prošnje, in ne da se je pregon/prevzem dejansko storil.
Skupnih prejetih oz. poslanih prošenj je bilo v zadnjem desetletju največ leta 2012 (269), medtem ko je predlani bilo najmanj dotičnih prošenj (167).
| Leto | št. novih zadev |
|---|---|
| 2008 | 263 |
| 2009 | 247 |
| 2010 | 262 |
| 2011 | 243 |
| 2012 | 269 |
| 2013 | 199 |
| 2014 | 210 |
| 2015 | 167 |
| 2016 | 193 |
Statistični pregled prejetih prošenj za odstop in prevzem pregona od leta 2008 do 2015 (Vir: MP)
Lani je bilo skupaj obravnavanih 193 zadev, pri čemer je bilo 163 zadev glede odstopov pregonov v tujino ter 30 zadev prevzemov kazenskega pregona v Sloveniji.
V primeru slovenskega prevzema kazenskih pregonov je bilo največ primerov iz Hrvaške (21), medtem ko je Slovenija največ pregonov lani prepustila Romuniji (33 primerov).
| Država prosilka | število |
|---|---|
| BIH | 2 |
| Češka | 1 |
| Črna Gora | 2 |
| Hrvaška | 21 |
| Italija | 1 |
| Slovaška | 2 |
| Srbija | 1 |
| SKUPAJ | 30 |
Število prejetih prošenj za prevzem kazenskega pregona iz tujine v RS (vir: MP)
| Zaprošena država | število |
|---|---|
| Albanija | 2 |
| Avstrija | 4 |
| BiH | 19 |
| Češka | 1 |
| Črna Gora | 1 |
| Francija | 1 |
| Hrvaška | 18 |
| Italija | 14 |
| Kosovo | 7 |
| Latvija | 1 |
| Madžarska | 4 |
| Makedonija | 4 |
| Moldavija | 2 |
| Nemčija | 9 |
| Nizozemska | 1 |
| Norveška | 1 |
| Poljska | 1 |
| Romunija | 33 |
| Srbija | 22 |
| Švedska | 2 |
| Turčija | 1 |
| SKUPAJ | 163 |
Število prejetih prošenj za odstop kazenskega pregona iz RS v tujino (vir: MP)
Koliko nas to stane?
Stroški nastanejo na ravni sodišč oz. tožilstev, ki morajo pripraviti zaprosila za odstop pregona, medtem ko tožilstva sama obravnavajo zaprosila za prevzem pregona.
Pravosodno ministrstvo »nima podatkov o stroških vodenja kazenskih postopkov oz. stroškov izvrševanja kazenskih sankcij, ki so bili vodeni s strani slovenskih pravosodnih organov zoper slovenske državljane, za katere je bil odstopljen kazenski pregon s strani drugih držav«, kot tudi »ne razpolaga s podatkom o strošku prevajanja zaprosila za odstop pregona in prilog, ko gre za odstop pregona zoper tujega državljana državi njegovega državljanstva«.
Stroški nastanejo na ravni sodišč oz. tožilstev, ki morajo pripraviti zaprosila za odstop pregona, medtem ko tožilstva sama obravnavajo zaprosila za prevzem pregona.
Glede katera pravna podlaga je uporabljena za prevzem oz. odstop pregona, hkrati določa tudi način kritje stroškov. Tako sporazum med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino iz leta 2010 določa, da država prosilka (kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje s strani tujega državljana) ob pripravi zaprosila za odstop kazenskega pregona poskrbi tudi za prevod samega zaprosila in potrebnih prilog:
»Konkretno bi to pomenilo, da če Slovenec stori kaznivo dejanje na ozemlju BIH, bi lahko pristojni organ BIH posredoval zaprosilo za prevzem kazenskega pregona pristojnemu državnemu tožilstvu v RS, pri čemer bi zagotovil tudi prevod zaprosila in potrebni prilog (vključno s kazenskim spisom) v slovenski jezik. V kolikor bi pristojni slovenski tožilec ugodil zaprosilu za prevzem pregona, bi se kazenski pregon vodil v Sloveniji. Stroške vodenja kazenskega pregona in izvrševanja kazni v Sloveniji in njihovega povračila urejata ZKP in ZIKS. Pravne podlage v primeru prevzema kazenskega pregona ne predvidevajo povračila stroškov vodenja kazenskega postopka ali izvrševanja kazni od države prosilke.«
Dalje na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da je v primeru kaznivega dejanja, storjenih s strani tujih državljanov, »kazenski pregon bolj smotrno izvršiti v državi njegovega državljanstva oz. prebivališča, saj imajo pravosodni organi te države olajšan dostop do storilca in morebitnih razpoložljivih dokazov«.
