Za okoli okoli 18.000 brucev se bo začelo študijsko leto

V ponedeljek se bodo novim izzivom naproti podali študenti. Bruckam in brucem, za katero bo letošnje študijsko leto prvo, bodo dobrodošlico zaželela vodstva univerz in študentske organizacije. Letos je bilo v prvem roku na fakultete sprejetih 10.899 študentov, vpisi v drugem roku še potekajo. Vseh vpisnih mest skupaj je na voljo 18.147.

Na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je za študijsko leto 2017/2018 razpisanih 18.147 vpisnih mest, kar je za 866 mest manj v primerjavi z lanskim letom.

V prvem roku so fakultete sprejele večino, skupno 10.899 študentov od 14.864 prijavljenih. V drugem roku je bilo 4398 prijav, rezultati bodo znani konec oktobra, saj vpisi na dodiplomski in podiplomski študij še potekajo, tretjega roka letos ni. Lani je bilo v prvem roku sprejetih 11.660 študentov.

Najvišji delež sprejetih glede na prijave ima mariborska univerza (83 odstotkov), sledita ljubljanska (70,6 odstotka) in primorska univerza (70 odstotkov), samostojni visokošolski zavodi in koncesionarji pa skupaj 76,8 odstotka.

Ljubljanska univerza z največ razpisanimi mesti

Tudi letos, kot vsako leto, je največ vpisnih mest razpisala ljubljanska univerza - 9417. V prvem prijavnem roku se je prijavilo 9757 kandidatov, sprejetih pa jih je bilo 6892. V drugem roku je na voljo še 3840 mest.

Na mariborski univerzi je bilo v prvem prijavnem roku sprejetih 2588 novih študentov od 3132 prijav, s čimer so zapolnili polovico razpoložljivih mest, saj je za letos razpisala 5008 vpisnih mest. V drugem roku je na voljo še 2730 mest.

Primorska univerza je za novo študijsko leto na svojih šestih fakultetah razpisala skupno 1598 mest za študijske programe 1. stopnje, po prvem prijavnem roku pa so sprejeli 921 kandidatov. Za drugi rok je prostih še 868 mest.

Na študij na novogoriški univerzi pa je bilo v prvem roku sprejetih 27 študentov od 30 prijavljenih. Fakulteta sicer razpisuje 315 mest, za drugi rok jih je na voljo še 293.

Ostali visokošolski zavodi s koncesijo, kjer je bilo skupno 1830 razpisnih mest, so v prvem roku sprejeli 471 študentov od 613 prijavljenih, za drugi rok je razpisanih 1327 mest.

Tretjega prijavnega roka letos ni več. To je povezano z letošnjo novostjo v drugem prijavnem roku, kjer se na še prosta mesta poleg kandidatov, ki se niso prijavili v prvem roku ali se niso uvrstili v nobenega od v prvi prijavi naštetih študijskih programov, lahko prijavijo tudi tisti, ki se niso vpisali v program, v katerega so bili sprejeti v prvem prijavnem roku oziroma so se iz tega študijskega programa izpisali do vključno 18. avgusta.

Manj študentov, več programov

Trend zmanjševanja vpisnih mest se tudi tokrat nadaljuje, saj se je v primerjavi z lanskim razpisom število mest letos zmanjšalo za 494. Vseh študentov, ki študirajo na visokošolskih zavodih, je v Sloveniji sicer okoli 79.500. Še v študijskem letu 2015/16 jih je bilo 80.798.

Tako je na mariborski univerzi zaznati zmanjšanje predvsem na izrednem študiju, na rednem pa je najmanj študentov na študijskih programih telekomunikacij, biosistemskega inženirstva, managementa v agroživilstvu, logistike sistemov, inženiringa poslovnih sistemov ter slovenščine.

Zato pa je med novostmi v študijskem letu 2017/2018 nov dodiplomski študijski program managementa v športu, ki ga je razpisala mariborska fakulteta za organizacijske vede. Po prvem prijavnem roku je zasedena tretjina razpisanih vpisnih mest.

Na primorski univerzi, kjer so sprejeli tudi 102 tuja študenta, je največ zanimanja za programe pedagoške fakultete. Kot opozarjajo, v zadnjih letih sicer v Sloveniji beležimo negativni trend demografskega gibanja, a univerza kljub temu beleži stabilen delež študentov znotraj javnih univerz.

Na ljubljanski univerzi pa so nekateri programi zasedeni. Največji presežek prijav ima akademija za radio, film in televizijo, kjer so omejitve vpisa in stroga merila ter sprejemni preizkusi, ter likovna akademija.

V novo študijsko leto z dobrodošlicami in sprejemi

Pred uradnim začetkom novega študijskega leta pa univerze novincem tradicionalno izrekajo dobrodošlice. Tako v ponedeljek ljubljanska univerza sprejem za bruce in njihove starše pripravlja na Kongresnem trgu, kjer se bodo na stojnicah ob spremljajočem glasbenem programu predstavile fakultete in akademije.

Ljubljanska univerza je sicer z novim študijskim letom dobila novega rektorja Igorja Papiča, ki bo v novo študijsko leto pospremil novince.

Novopečenim študentom bo v pomoč Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), ki se bo tudi letos osredotočila na informiranje študentov o študiju in obštudijskih dejavnostih.

Mariborska univerza pa v dneh pred začetkom novega študijskega leta prireja uvajalni teden za bruce. V tem času želijo študente opremiti z vsemi potrebnimi informacijami, da bodo lahko že prve tedne študijskega leta v največji meri posvetili študiju. Pri tem jim pomaga Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) z informativno akcijo Dostop, s katero zagotavljajo vse informacije za uspešno vključitev v študentsko življenje.

Dobrodošlico vsem študentom, še posebej brucem, pripravlja tudi primorska univerza, kjer bodo mlade na fakultetah univerze nagovorile dekanje in dekani, vse skupaj pa bosta na Titovem trgu v Kopru pozdravila rektor Dragan Marušič in koprski župan Boris Popovič.

Študente letos čaka tudi nekaj novosti

Študente letos sicer čaka nekaj novosti, ki jih je prinesla novela zakona o visokem šolstvu. Tako naj bi bilo boljše poskrbljeno za socialno varnost študentov v obdobju prehoda iz prve na drugo bolonjsko stopnjo. Diplomanti bodo lahko obdržali status študenta vse do konca študijskega leta, v katerem bodo diplomirali, ne glede na čas diplomiranja.

Za boljši nadzor nad zdravstvenim stanjem študentov je sistematski pregled odslej obvezen za vse študente prvih letnikov dodiplomskih programov. Študenti, ki bodo med študijskim letom postali starši, bodo imeli možnost izrednega podaljšanja statusa študenta, kar velja tako za mamice študentke kot tudi za očete študente.

Vrata do doktorskega študija se ponovno odpirajo vsem, ki bodo želeli svoje že pridobljeno znanje nadgraditi in izboljšati, saj je zagotovljeno sofinanciranje tega študija.