Washington in London pritiskata na Evropsko unijo: Ukrajino čim prej sprejmite v EU!

Washington in London pritiskata na Evropsko unijo, naj poveča pomoč Kijevu, ter da pospeši proces polnega članstva Ukrajine v bloku sedemindvajsetih evropskih držav, piše britanski Telegraph.

»ZDA in Združeno kraljestvo pritiskata na EU, naj poveča pomoč Kijevu, pa tudi da pospeši proces podelitve statusa države članice Ukrajini,« piše londonski časnik, ki se sklicuje na diplomatske vire.

Telegraph navaja, da sta Washington in London zainteresirana za »dramatično širitev EU na Vzhod« v kontekstu neuspele ukrajinske protiofenzive.

Mood sours in Ukraine as it braces for a long and bloody war https://t.co/4bn93l2nxp As battalions turn into graveyards, the Telegraph laments Ukraine's developing shortages of cannon fodder. #UkraineRussianWar #UkraineWarNews #ukrainewar #ukrainewarfootage #RussiaUkraineWar pic.twitter.com/l92xndEtGl

— Venik (@venik44) September 17, 2023

Časnik tudi poroča, da je morebitno članstvo Ukrajine v Evropski uniji sprožilo razpravo o bistvenih spremembah proračuna Unije, pa tudi o načinu sprejemanja odločitev znotraj tega bloka.

Tako Velika Britanija (ki je po Brexit kampanji izstopila iz EU 31. januarja leta 2020 ob polnoči) kot administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna (mar je potrebno spomniti, da Združene države Amerike prav tako niso članica EU!) naj bi bile »globoko vpete« v to razpravo, potem ko je bila ameriška pomoč Ukrajini ukinjena zaradi razprtij v Kongresu.

Članstvo Ukrajine v EU vneto podpira tudi vlada Rishija Sunaka v Londonu, piše britanski časnik.

Foreign aid, aka money laundering must stop!

We’re 33 trillion dollars in debt!!
USA taxpayers have had enough!

Biden Admin ‘Scrambling‘ to Assure Allies that Ukraine Aid Will Continue https://t.co/hoYu1fa14h via @BreitbartNews

— Albright (@hb348) October 4, 2023

Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je prošnjo Ukrajine za članstvo v EU uradno podpisal 28. februarja 2022, države članice pa so Kijevu julija istega leta podelile status kandidatke.

Režim v Kijevu je izrazil pričakovanje, da bo Ukrajina še to leto postala polnopravna članica bloka.

V drugih kandidatkah, predvsem z Balkana so nad takšnim pospeševanjem Ukrajine presenečeni in tudi užaljeni, saj njihove države na vstop čakajo že desetletja. To so tudi javno večkrat povedali, med drugi tudi na letošnjem Blejskem strateškem forumu.

hypocrisy

— Bex (@BexBitchley) October 8, 2023

Hiter vstop vse bolj obubožane Ukrajine bi imel velike posledice tudi za države članice EU, ki so danes še, kot Slovenija, neto prejemnice evropskih sredstev.

Z vstopom bolj revnih držav bi take države (tudi Slovenija) statistično postale nadpovprečno bogate in bodo morale prispevati za razvoj bolj revnih članic, kot je na primer Ukrajina.

To je tudi verjeten cilj ameriških in britanskih zahtev, da se Ukrajina čim prej sprejme v EU.

Ob tem pa ima Ukrajina še eno, resno težavo, zaradi katere ni verjetno, da bo ta cilj kmalu dosežen, če sploh.

Država namreč še naprej izgublja ozemlje in prebivalstvo, zato ni jasno, v kakšnih mejah in s kakšnim prebivalstvom naj bi vstopila v EU.

Na to je nedavno opozoril madžarski predsednik vlade Viktor Orbán.

Omg, this is obscene!

— Risk Taker (@macawsrock) October 9, 2023

Ti podatki pa so nujni za razdelitev glasovalnih pravic in dobrin v EU. Dokler se vojna ne konča, zato naj ne bi bilo nikakršnega vstopa Ukrajine v EU.

Vojne pa imajo neprijetno lastnost, da pogosto trajajo zelo dolgo in končajo drugače od načrtov tistih, ki so jih sprožili.

V tem primeru torej drugače od namer ZDA (in njene transmisije - Evropske unije), ki so izzvale protirusko posredniško vojno v Ukrajini.