Vrnitev SDS na prizorišče zločina: Stalno prebivališče samo s prijavo narodnosti, maternega jezika in veroizpovedi!

Slovenski predsednik vlade Janez Janša rad deli in ocenjuje prebivalce Slovenije s preštevanjem njihovih krvničk, torej glede na njihovo narodnost, ob tem pa nosi tudi velik zgodovinski madež, saj je bil v preteklosti ne samo član vlade, ki je sramotni izbris izvedla februarja leta 1992, pač pa tudi dolgoletni zagovornik največje, množične kršitve človekovih pravic v državi – izbrisa nekaterih prebivalcev s stalnim prebivališčem s koreninami v državah nastalih na področju nekdanje SFRJ.

Toda po znameniti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, s katero je bila Slovenija razglašena za množično kršilko človekovih pravic se je zdelo, da sta se država in vsakokratna oblast iz tega nekaj naučila. Ampak ne, vlada, ki jo sedaj vodi Janševa SDS, vodi svojo bitko naprej in se - ob sodelovanju s SNS Zmaga Jelinčiča - znova vrača na prizorišče zločina izpred 30 let.

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je namreč minuli teden v predlog novele zakona o prijavi prebivališča vključil določbo, po kateri bi se ob prijavi stalnega prebivališča zbirali tudi podatki o narodnosti in veroizpovedi.

To po mnenju informacijske pooblaščenke predstavlja hud poseg v zasebnost in nevarnost tveganja diskriminacije.

Prvotni predlog novele zakona o prijavi prebivališča sicer omenjene sporne določbe ni vseboval, so jo pa vanj na seji 4. februarja na predlog SNS z dopolnilom vključili člani odbora DZ za notranje zadeve.

Predlog tako sedaj predvideva, da bi posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembi stalnega naslova v tujini med drugim navedel tudi svojo narodnost, veroizpoved ter materni jezik.

Tovrstnih podatkov ob prijavi prebivališča doslej niso zbirali.

V preteklosti so jih zbirali ob popisih, ki pa so bili anonimizirani in katerih namen je bil drugačen, ker je šlo za prikaz podatkov za celotno družbo.

Ti podatki so že takrat predstavljali problem, saj lahko določenim, ogroženim manjšinam na primer koristijo, ali pa tudi škodijo. Zato se podatki že desetletja ne zbirajo več.

Z zadnjim terenskim popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki je bil v Sloveniji v letu 2002, so popisovalci zbirali naslednje vsebine, ki se v nadaljnjih, torej popisih, izpeljanih na »registrski način«, niso več zbirale: etnična/narodna pripadnost; veroizpoved; materni jezik; pogovorni jezik (jezik, ki ga oseba običajno govori v gospodinjstvu oz. družini); pogostnost vračanja iz naselja šolanja/naselja dela v naselje prebivališča; porabljen čas za pot v šolo/na delo; način potovanja v šolo/na delo.

Podatki o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi niso na voljo v nobenem od uporabljenih administrativnih virov v Sloveniji in se zato od leta 2011 v popisih ne zbirajo več.

Obenem so se podatki o veroizpovedi, narodnosti in maternjem jeziku šteli za »prostovoljne vsebine«, torej ljudem na ta vprašanja ni bilo treba odgovoriti, če tega niso želeli.

Tisti model, ki je spisal to besedilo, mora biti pa en strašen ekstremist. Ve se v katero smer ga nese.

— Slavko Cimprič (@SCimpric) February 10, 2021

V popisu leta 2002 je bila npr. skupna stopnja neodgovorov na vprašanje o narodni/etnični pripadnosti 8,9 odstotka oz. za vsakega enajstega prebivalca podatek o narodni/etnični pripadnosti ni bil zbran.

Še več neodgovorov je bilo na vprašanje o veroizpovedi, pri katerem je skupna stopnja neodgovorov znašala 22,8 odstotka oz. skoraj za vsakega četrtega prebivalca podatek o veroizpovedi ni bil zbran.

Glede na vse manjšo pripravljenost ljudi in gospodinjstev za sodelovanje v anketah je pričakovati, da bi bila stopnja neodgovora ob ponovnem prostovoljnem zbiranju omenjenih podatkov še bistveno višja, so že pred časom opozorili na Statističnem uradu Slovenije (SURS).

To pa bi lahko vodilo celo do lahke različice ponovnega izbrisa, do izbrisa 'light'.

Po novem namreč ljudje ne bi mogli prijaviti stalnega prebivališča – ali pa bi ga na ta način izgubili –, če ne bi izpovedali podatkov o veroizpovedi, narodnosti in maternem jeziku, ki bi bili nato povezani z njihovimi imeni in bi tudi policiji omogočili lažje »profiliranje« pri njihovih akcijah.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pomeni zbiranje teh posebej občutljivih osebnih podatkov hud poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi »nevarnost tveganja za diskriminacijo posameznikov - tujcev, manjšin, ranljivih skupin - v smeri policijske države«, so zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg poziva državnemu zboru je zato pooblaščenka o spornem predlogu seznanila tudi varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.

Kot menijo v uradu pooblaščenke, bi lahko imele takšne spremembe resne in nepredvidene posledice za pravice posameznikov.

Ustavno sodišče je že pred leti prepovedalo spraševati o veroizpovedi. Zato tudi na popisu o tem ne sprašujejo in so zadnji podatki iz 2002. Zakon je avtomatično zaradi tega neustaven, če ga sprejmejo.

Sicer pa mislimo, da mora ta vlada pasti!

Bong

— Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja (@CZCBZ) February 10, 2021

Pooblaščenka še opozarja, da ustava opredeljuje pravico do svobode vesti in določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.

Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno.

Prav tako ustava prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Samo zbiranje pa mora biti opredeljeno z zakonom in mora biti vedno skladno z ustavnim načelom sorazmernosti.

To pomeni, da mora zakonodajalec pri opredeljevanju zbiranja osebnih podatkov v zakonih vedno paziti, da se z zakoni ne posega v zasebnost posameznikov v večji meri, kot je nujno potrebno, smiselno in učinkovito za doseganje zasledovanih zakonitih ciljev.

Iz objavljenih gradiv pa ni mogoče razbrati, kaj je namen in katere cilje naj bi se s tem zasledovalo, še opozarja Prelesnikova.

Na koncu bi bilo potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da se je prav slovenska manjšina na avstrijskem Korškem, v Avstriji, desetletja upirala ravno takšnemu profiliranju in preštevanju (na podlagi katerega bi nato zmanjšali njene pravice), kot ga želi v Sloveniji za lažjo detekcijo ljudi, ki pripadajo verskim, jezikovnim ali narodnostnim manjšinam uvesti Janševa vlada v Sloveniji.