Vrh EU bo poskušal premakniti zastala pogajanja o brexitu

Voditelji članic EU bodo v četrtek in petek v Bruslju razpravljali o vrsti tem, a po pričakovanjih bo najbolj odmeval brexit, ki je na dnevnem redu v petek v sestavi 27 članic. Pogajanja so trenutno v slepi ulici, voditelji sedemindvajseterice naj bi jih poskušali premakniti in se približati britanskim stališčem.

Prvi dan dvodnevnega vrha, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, bo v sestavi vseh 28 članic. Na dnevnem redu je niz tem - migracije, obramba, digitalizacija, Turčija, Iran in Severna Koreja, a udarnih odločitev se ne pričakuje.

Drugi dan bodo voditelji brez britanske premierke Therese May razpravljali o zastalih pogajanjih o brexitu in načrtu za reformo EU na podlagi ugotovitev predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska po posvetovanjih z vsemi voditelji v minulih dveh tednih.

Prizadevanja za preboj v pogajanjih o brexitu

Na obeh straneh Rokavskega preliva želijo pospešiti zastala pogajanja o brexitu. Za to sta se po ponedeljkovi delovni večerji v skupni izjavi zavzela tudi britanska premierka Theresa May in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Voditelji 27 članic EU naj bi v petek napovedali začetek "notranjih pripravljalnih pogovorov" o prihodnjih odnosih in prehodnem obdobju, s čimer naj bi stopili korak naproti Britancem, ki se želijo takoj pogajati o prihodnjih odnosih.

EU namreč vztraja, da je pogoj za začetek pravih pogajanj o prihodnjih odnosih in tudi o prehodnem obdobju zadosten napredek glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj - pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku.

Napredek naj bi vrh EU sicer znova ocenil šele decembra in takrat presodil, ali bo mogoče začeti pogajanja o prihodnjih odnosih in prehodnem obdobju. "Notranji pogovori" naj bi bili tako zlasti pozitivna gesta, ki naj bi tudi Britance spodbudila k premiku.

Razprava o prihodnosti sedemindvajseterice

Tusk naj bi danes objavil ugotovitve na podlagi posvetovanj z vsemi voditelji pri pripravi načrta za reformo EU, ki ga je obljubil na digitalnem vrhu v Tallinnu konec septembra. Te naj bi bile podlaga za razpravo voditeljev o prihodnosti.

Slovenski premier Cerar je v dvostranskem pogovoru s Tuskom med drugim opozoril, da unija pri soočanju z vsemi izzivi ne sme spodkopavati temeljnih dosežkov, kot je schengen.

Schengen, migracije, varnost

Podobno sporočilo je od slovenskega premierja pričakovati tudi na četrtkovem zasedanju voditeljev članic EU v polni sestavi, ki naj bi pozvali k odločitvi članic o schengenski reformi v decembru. Ta bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Predlagana schengenska reforma, ki podaljšuje možnost začasnega nadzora na notranjih mejah v schengnu iz varnostnih razlogov z največ šest mesecev na največ tri leta, sproža kritike, da je to dejansko začetek konca.

Ob teh kritikah se krepijo tudi pozivi k ohranitvi schengna, območja brez sistematičnega preverjanja potnih listin, ki velja poleg evra za najbolj otipljivo korist članstva EU.

Vrh bo pregledal tudi napredek pri soočanju z migracijskimi izzivi. V ospredju je zastoj pri reformi azilnega sistema, kjer se je zataknilo zaradi vprašanja solidarnosti oziroma stalnega mehanizma za razporejanje beguncev v uniji v primeru nove krize.

S schengnom in migracijskimi vprašanji so tesno povezana tudi varnostna vprašanja, pri čemer naj bi se voditelji osredotočili na krepitev obrambnega sodelovanja, konkretno na projekt vzpostavitve stalne oblike obrambnega sodelovanja, znane pod kratico Pesco.

Turčija, Iran, Severna Koreja

Med zunanjepolitičnimi temami bodo v ospredju Turčija ter jedrska vprašanja, povezana z Iranom in Severno Korejo. Pričakovati je potrditev oziroma ponovitev sporočil, ki so jih v ponedeljek v Luksemburgu posredovali zunanji ministri.

V povezavi s Turčijo se tako pričakuje poudarek, da je pomembna strateška partnerica in da je treba nadaljevati dialog, ne nazadnje s ciljem zagotovitve spoštovanja človekovih pravic v državi. Odločitev glede pristopnih pogajanj predvidoma ne bo.

Vrh EU naj bi tudi potrdil odločno podporo iranskemu jedrskemu sporazumu, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump postavil pod vprašaj ameriško podporo, pri čemer se vrstijo opozorila, da to negativno vpliva tudi na poskuse dialoga s Pjongjangom.

Digitalna Evropa

Vrh bo sprejel tudi digitalne sklepe, ki naj bi vključevali štiri ključne cilje: izboljšati digitalizacijo vlad in javnih služb, kibernetsko varnost in s tem zaupanje ljudi v digitalno sfero ter okrepiti vlaganja v infrastrukturo in digitalno pismenost.

Izziv digitalizacije vključuje tudi vprašanje pravične obdavčitve internetnih velikanov Google, Amazon, Facebook in Apple, glede katerega v EU ni enotnosti.

Katalonsko vprašanje

Tik pred začetkom vrha se izteče drugi rok Madrida katalonskim oblastem za razjasnitev, ali so razglasile neodvisnost. Čeprav Katalonije ni na dnevnem redu vrha, je pričakovati, da bo to vprašanje v Bruslju konec tedna precej odmevalo ob robu vrha.

Španija je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU prosila za pojasnila o slovenskih stališčih, saj jo skrbi, da bi lahko Slovenija sprejela odločitve, ki bi bile zunaj veljavnih okvirov Španije.

Juncker WP EU2016 SK CC01.jpg

Junckerjeva neformalna večerja z voditelji V4

Na predvečer vrha bo Juncker na delovni večerji gostil voditelje višegrajske četverice - Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke. To bo odlična priložnost za razpravo o tem, kako zagotoviti sodelovanje vzhoda in zahoda Evrope, poudarjajo v Bruslju.