Volilna udeležba v Nemčiji po uradnih podatkih na ravni leta 2013

Volilna udeležba v Nemčiji, kjer danes izbirajo nov zvezni parlament, je bila do 14. ure 41,1-odstotna, kar je le za malenkost manj kot leta 2013, ko je bila 41,4-odstotna, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila nemška volilna komisija. V ta odstotek niso vključeni glasovi, oddani po pošti, teh pa naj bi bilo letos rekordno veliko.

Volilni dan v Nemčiji sicer - podobno kot že zadnje dni pred volitvami - zaznamujejo predvsem pozivi, naj se ljudje v čim večjem številu odpravijo na volišča in tako med drugim izrečejo odločen ne skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). Tej se danes nasmiha ne le vstop v bundestag, ampak da bo z nekje med 11 in 13 odstotki glasov postala tretja najmočnejša stranka v državi.

"Ta Alternativa za Nemčijo ni nobena alternativa. So sramota za naš narod," je na predvolilnem shodu v petek poudaril kanclerski kandidat socialdemokratov (SPD) Martin Schulz. "Upam, da bo veliko ljudi izkoristilo svojo državljansko pravico, se podalo na volišča in okrepilo demokratično prihodnost Nemčije, s tem ko bodo glasovali za demokratične stranke," pa je Schulz Nemcem sporočil danes dopoldne ob oddaji glasu.

Tudi nemški zunanji minister in podkancler iz vrst SPD Sigmar Gabriel je danes na Twitterju pozval, naj Nemci odidejo na volišča in glasujejo "za našo demokracijo".

Prav tako je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier sodržavljane tik pred zdajci znova pozval, naj glasujejo. "Volitve so državljanska dolžnost. Pojdite in volite!" je zapisal v mnenjskem prispevku v današnjem Bild am Sonntag. "Vsak glas šteje, vaš glas šteje. Ljudje, ki ne volijo, dovolijo, da drugi odločajo o prihodnosti naše države," je še poudaril nekdanji zunanji minister iz vrst SPD.

Pravico glasovati ima 61,5 milijona Nemcev, pred štirimi leti pa jih je to pravico izkoristilo 71,5 odstotka. Volišča se bodo zaprla ob 18. uri, ko bodo tudi objavljeni izidi vzporednih volitev.

Zmaga se letos že četrtič nasmiha konservativni uniji CDU in CSU kanclerke Angele Merkel, medtem ko se bodo morali Schulzevi socialdemokrati najverjetneje sprijazniti z enim najslabših rezultatov v svoji zgodovini.

Glede na ankete, ki CDU/CSU pripisujejo okoli 35 odstotkov podpore in SPD med 20 in 25 odstotki, je zanimiv predvsem boj za tretje mesto in pa to, s kom bo lahko Merklova po volitvah oblikovala koalicijo. Več kot tretjina volilnih upravičencev je bila po zadnjih anketah še neodločenih.

Med favoriti za tretje mesto so poleg AfD še Liberalci (FDP) in Levica, vstop v parlament pa naj bi uspel tudi Zelenim. Prvič v povojni Nemčiji naj bi bil bundestag tako sestavljen iz kar šestih strank.

Kot najbolj verjetno se omenja nadaljevanje velike koalicije unije CDU/CSU z SPD, mediji pa ugibajo še o dveh možnih koalicijah, ki jih v Nemčiji doslej še niso imeli. Ena je sestava koalicije iz treh strank, in sicer CDU/CSU, FDP in Zelenih, druga pa je morebitna manjšinska vlada s CDU/CSU in FDP. Kakršnokoli koaliranje z AfD so vse stranke odločno zavrnile.