Vojna v Ukrajini odnesla milijarde, a nič hudega, nekaj milijonov bo Boštjančič (znova) izbil iz žepov »normirancev!«

Ministrstvo za finance potrebuje več denarja, zato je znova potegnilo svojo čarobno paličico v obliki »predloga davčnih sprememb«. Kratko pa bodo - le kdo drug - znova potegnili normiranci.

Kajti znova se vlada, predvidljivo, v največji meri ukvarja s kategorijo, ki nima sindikatov, ki vladi sicer povzročajo težave v zdravstvu, sodstvu in državni upravi…

Že na začetku mandata je vlada z davčnimi spremembami oklestila dohodke »normirancev« in po letu dni, od kar so bile spremembe uveljavljene, se znova vrača k isti raboti.

Že to jasno kaže, kako nedomišljene so spremembe, kajti če bi bile domišljene, sa ministrstvo dve leti zapored verrjetno ne bi ukvarjalo z istim problemom.

Pa poglejmo, kaj nam spremembe prinašajo.

Po vladnem predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske s. p.-je pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov.

S tem se vstop v sistem omejuje, tako pa naj bi menda »odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve in distorzij na trgu«, ki jih prepoznavajo na ministrstvu.

Prav tako naj bi ureditev približali osnovnemu cilju sistema, to je administrativni razbremenitvi manjših zavezancev.

Da so med »normiranci« pogosto sicer drugje na trgu povsem nezaposljive osebe, dobesedno prisiljene v to obliko dela (brez regresov, brez plačanega dopusta, brez plačane bolniške, brez zagotovljenega dohodka in stalnosti zaposlitve) tega na finančnem ministrstvu očitno ne vedo.

In zato bodo normirani stroški v višini 80 odstotkov za t. i. polne normirance priznani le do meje 60.000 evrov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v 40-odstotni višini).

Za popoldanske s. p.-je bi bili po novem do 12.500 evrov priznani v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov (trenutno so v višini 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v višini 40 odstotkov).

Obenem se za polne normirance predlaga tudi, da bi bili iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov. Zdaj je ta meja pri 300.000 evrih.

Normiranci ogorčeni. Je biti samostojni podjetnik sploh še rentabilno? https://t.co/oZGN0zHRlJ

— Večer (@vecer) June 29, 2024

Ob tem ministrstvo predlaga še višje davke na področju sladkih pijač, spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, in podobno. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2025.

Ključni del paketa predlaganih davčnih sprememb je znižanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za tiste Slovence, ki bi se po najmanj petih letih vrnili iz tujine in zaposlili doma oziroma za tujce, ki bi se zaposlili v Sloveniji.

Poleg tega se obetajo spremembe glede nagrajevanja delavcev z delnicami in deleži ter glede obdavčitve start up-ov.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema.

Številni ekonomisti so do ukrepov zadržani.

»Pri predlaganih davčnih spremembah gre za neke minimalne popravke in stvari, ki naj bi delovale šele čez nekaj časa. Ne vidim nikakršnih možnosti za resnejšo spremembo davčnega sistema, ki bi lahko začela delovati v tem mandatu. Vlada je zamudila najbolj ugoden del političnega cikla, saj se davčne spremembe običajno delajo v začetku mandata, ker je pri njih poleg primernega političnega trenutka treba ujeti še začetek koledarskega leta. A v koalicijski pogodbi ni bilo kakšne resne analize o tem področju, ustrezne strokovne pomoči pa niti niso iskali. Za karkoli resnejšega je torej prepozno, toliko političnega refleksa pa tudi imajo, da česa kočljivega ne bodo uvajali leta 2026 v zadnjem letu mandata. Iz sestave strokovnih svetov, v katere so vključili različne deležnike, sindikaliste in odvetniške pisarne, je jasno, da lahko gre le za posamične interesne popravke znotraj obstoječega sistema brez posebnega fiskalnega učinka,« je za ljubljanski Dnevnik dejal ekonomist dr. Bogomir Kovač.

Gre torej bolj za improvizacijo, zato bi bilo najbolje pustiti davčni sistem pri miru in se ga lotiti v naslednjem obdobju. In to ne z vsakoletnimi popravki, kot je običaj te in tudi prejšnjih vlad.

A to ni najhuje.

Kot kaže analiza ekonomista Jožeta P. Damijana, bi vlada lahko s temi novimi davki teoretično napraskala skupaj le največ do 400 milijonov evrov.

Pa še to le, če bi se lotila še politično zelo neprijetnega davka na nepremičnine.

Vsi naj bodo normiranci pa bo :)

— Teodor (@TeodorOrtl) June 28, 2024

Toda istočasno se pozablja na drugo stran enačbe – na denar, ki ga Slovenija izgublja v breznu, imenovanem »ukrajinska vojna«.

Tudi dr. Bogomir Kovač priznava, da ljudi »pogreje«, ko slišijo, da mora Slovenija kot del EU »sodelovati pri 500-milijardni sanaciji države v vojni, medtem ko Slovenija že leto dni ne more razrešiti problema stanovalcev nekaj deset poplavljenih hiš v Savinjski dolini« in »to vzbuja jezo.«

Tak revolt se že vidi v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in se stopnjuje. Zaradi tega sredinske stranke izgubljajo tla pod nogami, poigravanje s čustvi in realno stisko ljudi pa daje zagon desnim in levim strankam, ki ponujajo poenostavljene odgovore.

The EU Commission has revised its forecast for the Eurozone's 2023 GDP growth from 1.1% to 0.8%. That’s even less than the IMF’s 2023 GDP projection for Russia, which is at 1.5%. The EU’s ill-advised war with Russia is costing the EU an arm and a leg.https://t.co/dUj8K3hglf

— Steve Hanke (@steve_hanke) September 13, 2023

Evropski projekt je ogrožen ker »ZDA tlačijo EU bolj, kot je dobro tudi za njih.«

Poglejmo sedaj, koliko je Slovenija izgubila zaradi – povsem nepotrebne - vojne v Ukrajini.

Finančni strokovnjaki v Sloveniji se še vedno ukvarjajo z veliko skrivnostjo, ki se skriva vsem pred očmi, saj o tem govori predvsem zmanjšanje BDP-ja, ki je predvsem posledica vojne v Ukrajini oziroma neuspešnih sankcij proti Rusiji.

Samo po popravljenih napovedih SURS-a sta lani iz države izginili dve milijardi BDP. Za dve milijardi evrov je namreč statistični urad (Surs) navzdol popravil oceno rasti bruto družbenega proizvoda (BDP) Slovenije za leto 2022.

Ta se je po prvih ocenah zvišala za 5,4 odstotka, kar je Slovenijo uvrščalo med prvo deseterico držav EU.

A Surs jo je po reviziji oklestil za več kot polovico - na 2,5 odstotka.

Ob tem so skupne izgube Slovenije zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini na podlagi ocen OECD do leta 2023 znašale okoli 5,4 milijarde evrov oziroma približno 4,8 odstotka njenega BDP-ja iz leta 2021.

Srečanje s proračunsko realnostjo. Država se bo morala za normalno delovanje zadolžiti za dobri dve milijardi evrov. Piše: @janez_tomazic. https://t.co/06H36drkXR

— Delo (@Delo) September 28, 2023

ECB ugotavlja, da se vpliv vojne razlikuje med državami, odvisno od njihove izpostavljenosti ruskemu uvozu energije, trgovinskih povezav z Rusijo in Ukrajino ter odzivi fiskalne in monetarne politike.

Po prvotnih podatkih OECD naj bi se rast slovenskega BDP zmanjšala s 4,6 odstotka v letu 2021 na 1,2 v letu 2022 in 2,2 odstotka v letu 2023, stopnja inflacije pa naj bi se zvišala z 2,1 odstotka v letu 2021 na 4,9 odstotka v letu 2022 in 5,6 odstotka v letu 2023.

Te projekcije, so že kazale, da je bil slovenski BDP leta 2023 nižji za približno 4,8 milijarde evrov, inflacija pa bo leta 2023 za približno 3,5 odstotne točke višja, kot bi bila brez vojne.

V resnici je bila inflacija v Sloveniji leta 2022 10,3 odstotna, leta 2023 pa 4,2-odstotna, povprečna letna rast cen pa 7,4-odstotna.

Poleg neposrednih gospodarskih stroškov se Slovenija zaradi vojne sooča tudi z višjimi stroški pomoči in vojaških izdatkov.

Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 100 milijonov evrov v nujni sklad EU za Ukrajino, katerega cilj je zagotavljanje humanitarne pomoči in podpora prizadevanjem za obnovo.

Slovenija je tudi povečala svoj obrambni proračun za 10 odstotkov v letu 2022 in 15 odstotkov v letu 2023, kot del svoje zaveze ukrepom kolektivne obrambe in odvračanja pod taktirko NATO pakta.

Bruegel, evropski možganski trust, ocenjuje, da se bo EU soočila z dodatnimi izzivi, ki bodo imeli velik proračunski vpliv, ki je leta 2022 stal dodatnih 175 milijard evrov ali približno 1,1–1,4 odstotka BDP. Povsem logično je, da sta izginuli dve milijardi v Sloveniji v veliki meri del teh izgub.

The social and economic impact of the war in Ukraine is felt in the smallest villages of the country with power outages, unemployed people and families torn apart by migration. EWTN Hungary traveled to Ukraine to report on the daily life of a small town. pic.twitter.com/qb1GaytKiC

— EWTN News Nightly (@EWTNNewsNightly) January 31, 2023

Kot kažejo izračuni Bruegla, je Evropska unija zaradi vojne v Ukrajini ostala najmanj brez 1700 milijard evrov, kar je preko 11,7 odstotkov njenega BDP-ja v letu 2021. Tega leta je slovenski BDP znašal 52.208 milijonov evrov.

V komentarju z naslovom »Cena ukrajinske zmage« je Jože P. Damijan analizira te podatke: »Torej, če seštejemo te učinke in prištejemo še vojaško in finančno pomoč Ukrajini, je 20-mesečno podaljšanje vojne v Ukrajini države Evropske unije stalo najmanj okrog 1,700 milijard evrov ali 11.7 % BDP iz leta 2022. Če se komu to zdi primerna cena za evropski odziv na rusko agresijo, naj še malo počaka, kajti to je šele začetek. Z odklopom od poceni ruskih energentov se je začel proces dolgoročne deindustrializacije Evrope in uničenja srca njene gospodarske moči in stabilnosti.«

Kar pomeni, da je tudi Slovenija zaradi podpore vojne v Ukrajini do lani izgubila najmanj 6,1 milijarde evrov.

MIKHAIL ULYANOV:

"The World Bank has just upgraded Russia from an upper-middle-income country to a high-income country.

This change in classification demonstrates how 'effective' the anti-Russian sanctions are.

The West's monkey business against Russia has turned into a… pic.twitter.com/K9FacwJklK

— Sony Thang (@nxt888) July 2, 2024

Letos pa, ker smo že julija, ob podobnih trendih verjetno še kakšne tri milijarde zraven.

Medtem pa se »indeks proizvodnje nemške industrije noče stabilizirati, pač pa še pospešuje upadanje. Zahvale za ta negativni 2-letni trend je treba poslati predvsem ameriškemu predsedniku Bidnu, predsednici Evropske komisije von der Leynovi in nemški vladni koaliciji pod vodstvom Scholza, ki so družno in enoglasno s sankcijami proti Rusiji nemški industriji vzeli poceni vir energije in odščipnili del izvoznega trga.«

Maria Zakharova:

“Apocalypse News: In the economic competitiveness ranking of the Swiss IMD Business Institute, Germany is placed somewhere between Luxembourg and Thailand.

I would like to remind you that we are talking about a country that just a few years ago was the… pic.twitter.com/NnlOoit7Al

— Zlatti71 (@Zlatti_71) June 21, 2024

Finančna situacija države je torej naslednja: poplave so nam odnesle do deset milijard, vojna v Ukrajini (ki smo jo soustarili z neomajno podporo širjenju NATO pakta!) najmanj okoli devet, pri BDP-ju okoli 52 milijard letno pa vlada poskuša »napraskati« še nekaj deset, morda nekaj sto milijonov evrov, predvsem od normirancev, ker ti reveži pač nimajo nadležnih sindikatov!

Vzeli bodo denar iz žepov tistih, ki nimajo plačanih dopustov, plačanih malic, prevoza, regresov in ostalih ugodnosti stalno zaposlenih.

Vzeli bodo iz žepov tistih, ki se v gospodarstvu in upravi praviloma sploh ne morejo zaposliti.

Tistih, ki si niti za nakupe avtomobilov ali stanovanj ne morejo omisliti kreditov.

Tistih, ki praviloma živijo brez stalne zaposlitve in dobesedno iz rok v usta.

Patetično.

Video iz Male terase je tako še zmeraj izjemno aktualen: