Vladna vojaška ekonomija: Gospodinjski odjemalci plina določeni za prve civilne žrtve ukrajinske vojne v Sloveniji

Sedaj ni nobenega dvoma več.

Prve žrtve plinske vojne Slovenije proti Rusiji so očitno slovenski civilisti - gospodinjski odjemalci plina.

Po svoje je to tudi logično.

V vsaki sodobni vojni pade največ civilnih žrtev.

So namreč najbolj ranljivi, neorganizirani in kot taki najbolj pripravni za vlogo žrtev.

Še pogosteje so žrtve tisti, ki jih ukrepi zadenejo šele čez nekaj časa, ker so usmerjeni v prihodnost.

Gre za prihodnje investitorje, ki bodo žrtve današnjih zakonov postali šele v prihodnosti.

Zato se danes sploh še ne zavedajo, kaj jim je pripravila vlada in bodo zato še toliko lažje in brez velikega pompa odigrali svojo vlogo žrtev - pa čeprav šele čez mnogo let.

Vse to je namreč mogoče sklepati na podlagi razprave o novem energetskem zakonu, ki se je v Sloveniji znova preselila v državni zbor in tam doživela še eno svojo tragično nadaljevanje.

Prerekanje med vlado in opozicijo glede prihodnje uporabe različnih virov ogrevanja v novih stavbah, kot jih določa novi energetski zakon, je po večmesečnih besednih bitkah vendarle razkrilo – prave namene vlade.

Če so v začetku razprav prevladovala zaklinjanja o tem, kako je potrebno narediti vse za »zelen prehod« in čim prej preiti na čistejše oblike ogrevanja, zaradi dobrobiti celotnega planeta, je danes jasno, da so v ozadju novega zakona zgolj vladni »geopolitični«, nič kaj okoljevarstveni in predvsem »vojni« cilji.

Ker se je namreč opozicija upirala uvrstitvi trdih goriv, kot je na primer les med »umazane« vire energije, katerih uporabo je potrebno omejiti in grozila z referendumom (»Drv ne damo!«) je vlada na koncu popustila.

Odbor za infrastrukturo je na koncu iz predloga novega energetskega zakona črtal tudi omejitev glede trdih goriv v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, »ob nasprotovanju opozicije pa ostajajo predvidene omejitve pri rabi plina za ogrevanje,« so nas obvestili iz najvišjega hrama slovenske demokracije.

Odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je namreč iz besedila črtal določbo, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ne bi bila dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva.

Zavrnil pa je predloga SDS-a in NSi-ja, da bi črtali tudi omejitve glede rabe plina za ogrevanje gospodinjstev.

Predlog določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.

Doslej je bil v predlogu ta datum 1. julij letos.

Hkrati so se pogoji za podaljšanje koncesij za distribucijo plina v predlogu spremenili tako, da je bilo z dopolnilom dodano, da se lahko koncesije podaljšajo večkrat za opredeljeno obdobje (pet oz. sedem let).

»S tem vlada svojim državljanom daje jasno vizijo zelenega prehoda in popolnega razogljičenja najpozneje v naslednjih 25 letih, kamor sodi tudi popolna opustitev rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb. Neodgovorno bi bilo zanikati trend, ki je jasen, delovati proti političnim zavezam, ki so bile dane v preteklosti, in ne omejevati fosilnih goriv, če vemo, da je to kritičnega pomena za naš razvoj,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Njena argumentacija žali zdravo pamet.

Kako namreč to vlada deluje proti »fosilnim gorivom«, ko si zaradi »zelenega prehoda« kot najbolj osovraženo tarčo postavlja plin, dovoljuje pa uporabo veliko bolj umazanih trdih goriv (in to celo v strnjenih naseljih), to verjetno razumejo le v vladi.

Ker je Slovenija doslej največ plina uvažala iz Rusije, nato pa je po uvedbi lastnih sankcij proti tej državi zaradi vojne v Ukrajini, ki jo je uspešno soustvarila te vre poskusila naomestiti tudi z bistveno dražjim alžirskim in drugim neruskim plinom je jasno, da je glavna ost zakona usmerjena predvsem proti »ruskemu plinu«, pri čemer je »zeleni prehod« le krinka za uvajanje slovenske vojne energetske ekonomije.

Vlogo glavnega maskiranja pravih vladnih namer pa je bila tokrat prepuščena – Levici.

S tem so se očitno odkupili zaradi soliranja pri nekaterih drugih odločitvah vlade.

»Če je koalicija pri drveh popustila, se pa pri plinu, ki je fosilni vir, to neha«, je ohranitev določb glede opuščanja rabe plina podprla Nataša Sukič (Levica).

Drva in premog po oceni Sukičeve torej niso fosilni vir?

Poudarila je nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb in tudi »onesnaženosti zraka z drobnimi prašnimi delci,« so hipokritične trditve poslanke Levice povzeli osrednji slovenski mediji.

Pri tem pa je jasno, da teh delcev ob izgorevanju trdih goriv nastane bistveno več kot pa v primeru izgorevanja plina.

Nelogičnost njene argumentacije pa poslanke Levice ni zmotila pri njenem delu.

Zelena mimikrija je bila tako uporabljena za praktično popolno prepoved uporabe plina v prihodnjih novogradnjah, z očitnim političnim ciljem boja proti Rusiji po ukazih Bruslja, ki mu popolnoma nekritično in vdano sledi tudi Levica. 

V NSi-ju so bili na koncu zadovoljni, da se z dopolnilom umika prepoved uporabe trdnih goriv v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih (nameščanje naprav na kurilno olje ni dovoljeno že od leta 2021), so pa tako kot v SDS-u želeli, »da bi se črtale tudi omejitve pri plinu.«

Da bi jih, v kolikor bi jim res šlo za čisti planet, moralo najbolj skrbeti kurjenje na trda goriva in najmanj na plin je seveda očitno.

Argumenti, ki jih je v torek navedlo združenje distributerjev plina, med drugim, da gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin, povzročijo manj kot dva odstotka izpustov, da se v prihodnjih letih pričakuje rast porabe plina, da uporaba plina za ogrevanje v gospodinjstvih zmanjšuje obremenitve elektroomrežja pozimi in da je investicija v plinski kotel cenejša od investicije v toplotno črpalko so bili preprosto spregledani.

Večina slovenskih medijev je te nelogičnosti brez najmanjšega ugovora ali vprašanja preprosto objavila.

Odbor je na koncu sklenil kolegiju predsednice DZ-ju predlagati, naj predlog energetskega zakona uvrsti na redno sejo DZ-ja, ki se bo začela 22. aprila.

Na koncu pa je seveda prav, če si ogledamo še nekaj podatkov o zadevi, o kateri so tako neodgovorno odločali slovenski poslanci.

Poglejmo najprej posledice kurjenja lesa in zemeljskega plina, zlasti glede emisij CO₂.

V tem primeru lahko zelo hitro ugotovimo naslednje, splošno znane razlike:

1. Emisije CO₂:

      - Kurjenje lesa: Ko les sežiga, sprosti približno 75 % več ogljikovega dioksida kot pri sežiganju zemeljskega plina. To pomeni, da za enako količino proizvedene energije izgorevanje lesa izpusti bistveno več ogljikovega dioksida.

      - Zgorevanje zemeljskega plina: Zemeljski plin oddaja veliko manj strupenih snovi kot celo najčistejše peči na drva. To je zato čistejše gorivo glede emisij CO₂ v primerjavi z lesom.

Tudi vplivi na okolje niso zanemarljivi.

Pri kurjenju lesa lahko pride do krčenja gozdov, če les ni pridobljen iz trajnostnih virov.

Sekanje dreves za kurjavo lahko škoduje ekosistemom in zmanjša sekvestracijo ogljika.

kamin1.jpg

Kurjenje lesa lahko v zrak sprosti strupene snovi, kot so trdni delci, hlapne organske spojine (HOS) in druge škodljive snovi, kar vpliva na lokalno kakovost zraka.

Pri plinu pa so vplivi na okolje lahko škodljiv »fracking«, ki pa se pri ruskem plinu sploh ne uporablja ali pa nevarnost izhajanja metana med pridobivanjem in transportom, a je tudi ta nevarnost v Sloveniji izjemno majhna.

Ob tem nepravilno vzdrževane peči na drva ali kamini lahko povzročijo dimniške požare, pri gorenju pa nastaja tudi kreozot, vnetljiva snov, ki se lahko kopiči v dimnikih in predstavlja nevarnost požara.

Nobenega dvoma torej ni, da je kurjenje zemeljskega plina na splošno čistejše v smislu emisij CO₂ v primerjavi z lesom.

Da o tem, da je veliko čistejše tudi od drugih trdih goriv sploh ne govorimo.

Kljub temu pa so slovenski poslanci zemeljski plin ob prihodnjih gradnjah praktično prepovedali, uporabo veliko bolj umazanih trdih goriv in lesa pa dopustili.

To popolno nelogičnost in odločitev, skregano z zdravo pametjo pa so celo prikrili in zamaskirali s flancanjem o potrebi po »zelenem prehodu« v Sloveniji.

V resnici pa so slovenske gospodinjske odjemalce plina s tem že prestavili v prve žrtve nove »vojaške ekonomije« in prve civilne žrtve ukrajinske vojne v Sloveniji.

Pri tem ne gre za »žrtve«, ki bi jih v Sloveniji pokosila nepričakovana vojaška ujma.

Prav nasprotno – gospodinjski odjemalci plina so bili določeni za prve civilne žrtve ukrajinske vojne v Sloveniji zaradi skupnih naporov vlade in opozicije, ki imajo na vesti ne le skupno ustvarjanje pravih pogojev za velik razmah vojne v Ukrajini, pač pa tudi za določitev talcev te politike v Sloveniji.

In opredelitev prvih, naključnih žrtev njihove kratkovidne »energetske«, v resnici pa - vojne politike.

Vse skupaj pa celo argumentirajo tako očitno neverodostojno, kakor da bi se delali norca iz ljudi, ki so jih (na žalost in v lastno škodo) - izvolili.