REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vladi brez načrta: Kako je kritika nemškega kanclerja iz Bavarske razkrila isti problem Nemčije in Slovenije

Vladi brez načrta: Kako je kritika nemškega kanclerja iz Bavarske razkrila isti problem Nemčije in SlovenijeGolob sledi Scholzu... Vir: Posnetek zaslona, X

Verjetno se še vsi dobro spomnimo, koga je slovenski predsednik vlade obiskal kot svojo prvo zunanjepolitično destinacijo takoj po izvolitvi na položaj.

Tako je, Robert Golob je najprej obiskal Nemčijo in kanclerja Olafa Scholza.

Obisk je bil namenjen krepitvi dvostranski odnosov in »vnovičnem repozicioniranju Slovenije med državami jedrne Evrope«, kar je eden izmed temeljnih zunanjepolitičnih ciljev nove slovenske vlade.

»Nimamo odprtih tem,« je o dvostranskih odnosih po pogovorih s Scholzem 12. julija 2022 dejal  premier Robert Golob in spomnil, da je Nemčija najpomembnejša slovenska zunanjepolitična partnerica in vse od osamosvojitve tudi najpomembnejša prijateljica naše države.

»Vesel sem, da imamo partnerja, ki deli skupne vrednote in jih tudi ščiti,« je Scholz polaskal Golobu, s katerim se je sicer srečal že ob robu nedavnih vrhov EU in Nata.

Nemčija je v prvem četrtletju leta 2023 padla v tehnično recesijo in v naslednjih dveh četrtletjih pokazala le malo okrevanja. Medtem se pospešeno izvaja deindustrializacija države. In podobna situacija je tudi v Sloveniji.

Ob izraženem prepričanju Scholza, da bosta dobro sodelovala, sta predsednika vlad nato predstavila teme pogovora, ki se je vrtel predvsem okoli energetske krize in Zahodnega Balkana, kjer je že leta z gospodarskimi projekti v okviru Berlinskega procesa aktivna Nemčija, kancler Scholz pa se je nedavno mudil tudi na balkanski turneji.

»Vemo, da smo pred velikimi izzivi,« je soočanje s prehransko in energetsko krizo opisal Scholz. Po njegovi oceni bo potrebno narediti vse, da se zmanjša odvisnost od ruskega zemeljskega plina, se poveča oskrba z nafto in zemeljskim plinom od drugih alternativnih virov ter se doseže oskrba države z obnovljivimi viri energije.

»Energetska kriza je tema številka ena. Strinjamo se, da je Evropska unija najboljša platforma za soočanje s to krizo,« je dejal Golob in ocenil, da se Nemčija kot velika država, kaj šele manjše države kot Slovenija, same ne morejo soočiti z njo.

Kot je dejal, sta se s Scholzem strinjala, da je potrebno med severom in jugom okrepiti vlaganja v plinovode in daljnovode. Ob tem sta se oba pogovarjala tudi o vojaški pomoči Ukrajini in »krožni izmenjavi« orožja.

Medtem pa so gospodarski kazalci Nemčije že v rdečih številkah, točno tako, kot so napovedovali nekateri analitiki in ekonomisti. Podoben je tudi gospodarski položaj Slovenije, ki se iz meseca v mesec slabša.

Kaj je v resnici narobe je te dni razkril bavarski predsednik vlade. In ker je slovenska vlada skoraj v celoti kopirala vse poteze Nemčije, tudi ko gre za energetsko krizo, plinske in naftne kapice in podobno ta kritika v veliki meri velja – tudi za Slovenijo.

Le da v Sloveniji ni politika, ki bi jo izrekel, ker sta opozicija in vlada vodili približno enako politiko.

In zato si je potrebno pri razkrivanju napak obeh pomagati z kritikami iz Bavarske.

Nemški kancler Olaf Scholz in njegov kabinet sta Nemčijo pripeljala v »resno nacionalno krizo«, je v soboto novinarjem povedal Markus Soeder, premier najbolj naseljene dežele v državi, Bavarske.

Ideja o zgolj subvencioniranju cen električne energije ne deluje. Potrebna je drugačna energetska politika. To je jedro problema.

Berlin zdaj komaj najde izhod iz te zagate, je opozoril politik in dodal, da bi se vladne »izredne proračunske razmere« verjetno spremenile v dodatno breme za običajne Nemce.

Njegove besede so prišle zatem, ko je zvezna vlada napovedala odpravo nadzora cen energije do konca leta.

Verjetno zveni znano, kajti tako ravna – tudi slovenska vlada…

Omejitve cen elektrike in plina so bile uvedene leta 2022, da bi zaščitili gospodinjstva in podjetja pred naraščajočimi cenami plina in elektrike, saj je Nemčija skupaj s številnimi drugimi državami EU dejavno zmanjševala uvoz poceni energije iz Rusije.

Ukrep je bil uveden kot odgovor na izbruh konflikta v Ukrajini.

Zavore naj bi ostale v veljavi vsaj do marca 2024, vendar je moral Berlin spremeniti svoje načrte, potem ko je nemško ustavno sodišče preprečilo vladni poskus nezakonitega prenosa 60 milijard evrov (66 milijard dolarjev) iz sklada za pandemijo covid-19 v druge projekte.

Nemčija je medtem postala predraga za številne proizvajalce.

Michelin že zapira tri tovarne, servisni obrat seli na Poljsko in odpušča 1500 delavcev...

Po Soederju sta pomanjkanje financiranja in temu primerna proračunska kriza »nič drugega kot nujna situacija te vlade.«

Scholz in njegov kabinet nimata prav nobenega političnega načrta in sta »popolnoma ... brezumna«, je dejal politik, ki vodi tudi največjo bavarsko stranko - Krščansko socialno unijo (CSU).

»V bistvu imamo vlado, ki komaj še obstaja,« je povedal novinarjem ob robu srečanja svoje stranke v Nürnbergu pred volitvami v Evropski parlament. Soeder je tudi razglasitev »proračunskih izrednih razmer« s strani Berlina označil za znak »popolne nemoči« vladne koalicije.

Bavarski glavar je zlasti kritiziral strategijo zvezne vlade, da se zgolj s subvencijami bori proti podražitvam energije, ki so posledica opustitve ruske oskrbe z energijo.

»Ideja o zgolj subvencioniranju cen električne energije ne deluje. Potrebna je drugačna energetska politika. To je jedro problema,« je dejal in zahteval, da Berlin prekliče postopno opuščanje jedrskih elektrarn.

»Scholzova vlada je bankrotirala,« je dodal Markus Soeder, premier Bavarske.

Scholz in njegov kabinet nimata prav nobenega političnega načrta in sta »popolnoma ... brezumna«, je dejal politik, ki vodi tudi največjo bavarsko stranko - Krščansko socialno unijo (CSU).

Zdaj bi odprava cenovnih zavor energije povzročila visoko stopnjo negotovosti za gospodarstvo in dvignila cene električne energije tako za državljane kot podjetja, je opozoril.

Lani sta se Nemčija in širša EU soočili z energetsko krizo, ki jo je v veliki meri povzročila izguba uvoza poceni ruskega plina zaradi sankcij proti Moskvi, povezanih z Ukrajino.

Berlinu je uspelo nadomestiti nekaj plina, ki ga je prej kupil od Rusije, vendar so visoki stroški energije še vedno oslabili nemško gospodarstvo in dvignili inflacijo.

Nemčija je v prvem četrtletju leta 2023 padla v tehnično recesijo in v naslednjih dveh četrtletjih pokazala le malo okrevanja.

Medtem se pospešeno izvaja deindustrializacija države.

In podobna situacija je tudi v Sloveniji.

Le da v Sloveniji ni politika, ki bi znal pojasniti prave vzroke tega dogajanja.

Brez tega pa tudi ne bo niti rešitev iz nastalega položaja.

In v tem primeru je Slovenija še v slabšem položaju kot Nemčija.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke