REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vlada sprejela paket zakonov za boj proti energetski krizi – z dvema velikima luknjama in enim nerešljivim problemom…

Vlada sprejela paket zakonov za boj proti energetski krizi – z dvema velikima luknjama in enim nerešljivim problemom…Premier Golob obljublja stabilizacijo, toda plinske ventile nadzoruje Rusija... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Državni zbor je brez glasu proti sprejel noveli zakona o oskrbi s plini in zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, kot tudi zakon o državnem poroštvu za izvedbo poslov na trgu elektrike oziroma za nakupe plina zunaj Evropske unije.

Gre za naslednji zakonodajni sveženj v sklopu ukrepov, s katerimi Golobova vlada nadaljuje blaženje negativnih posledic energetske krize, pri tem pa poleg pomoči gospodarstvu še posebno skrb namenja socialno najranljivejšim skupinam prebivalstva.

Ta zakonodaja je vsekakor potrebna in bo do neke mere omilila sedanje težave na področju energije. Njen največji problem je, ker ne odgovarja na dve glavni, povezani vprašanji – kaj se bo zgodilo, če bodo cene plina še dodatno poskočile in kaj, če posledično nekaterih – na trgu ne bo ali jih ne bo dovolj.

Tako novela zakona o oskrbi s plini, ki so jo poslanci celo soglasno potrdili, na prvi pogled prinaša dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev.

Odjemalci v večstanovanjskih stavbah dobivajo enake pogoje, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali v skupnih večstanovanjskih stavbah.

Pri tem novela prinaša dva nova instituta.

Prvi je nadomestna oskrba, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina oziroma ogrevanja.

»Poslovni model«, ki ga je uvedla vlada in ga podpira EU, bo prinesel ogromne izgube najprej državnim podjetjem, nato državnemu proračunu. Dalj časa bo trajal, večja bo inflacija, bolj bo padal evro in manj bodo vredne plače vseh v naši ožji (Slovenija) in širši domovini (EU).

Drugi pa je osnovna oskrba, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.

Z novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo se vlada, kot sporoča Gibanje Svoboda, »odziva na nestabilnosti svetovnih in evropskih energetskih trgov.«

Vlada bo zato v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom »razglasila nižjo ali višjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo«, pri čemer bosta elektroenergetski in plinski sistem usklajeno skrbela za energetsko oskrbo.

Z zakonom o državnem poroštvu za izvedbo poslov na trgu elektrike oziroma za nakupe plina zunaj Evropske unije pa želi vlada upravičenim energetskim družbam zagotoviti zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev.

To ne bo mogoče pri energentu, ki ga Evropa nima dovolj, Rusija pa ga ima dovolj še za naslednjih 120 let.

Vlada je ob tem sprejela še vrsto drugih ukrepov - ponovno uvedbo regulacije marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostitev marž in cene na avtocestah, zagotovitev najnižjih možnih trošarin za gorivo, omejitev najvišje drobnoprodajne cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce (omejitev velja od 1. septembra do 31. avgusta 2023), ohranitev znižane trošarine za električno energijo, znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom za 50 odstotkov (v veljavi od 1. septembra) ter znižano davčno stopnjo DDV za električno energijo na 9,5 odstotka, ki je prav tako stopila v veljavo z začetkom septembra.

Kje je torej problem?

Problem je seveda v tem, da se bo na evropskem in slovenskem trgu sicer do neke mere verjetno lahko reguliralo ceno električne energije, ki se konec koncev v večini proizvaja iz jedrske energije, premoga ali obnovljivih virov energije (voda, veter, sonce)  – z ogromnimi finančnimi vložki države in Evropske unije, torej z zadolževanjem, kar bo sicer povišalo inflacijo – toda to ne bo mogoče pri energentu, ki ga Evropa nima dovolj, Rusija pa ga ima dovolj še za naslednjih 120 let.

Plinu.

Njegova cena na evropskem trgu je že in bo s padanjem temperatur še zrasla.

Evropa in plin...
Pobožne želje predsednice Evropske komisije o varni zimi. Brez sodelovanja z Rusijo v Evropi ne bo varnosti. Niti energetske. Vir: Telegram, zajem zaslona

Zasebnim podjetjem se ne bo splačalo, da plin kupujejo dražjega in prodajajo kot cenejšega.

To lahko že vidimo v primeru kranjskega podjetja Domplan, kjer zaradi vladne regulacije ne bodo več dobavljal zemeljskega plina.

V Domplanu pojasnjujejo, da bi zaradi vladne uredbe plin prodajali z izgubo.

»Država ni dobaviteljem v ničemer zagotovila povračila škode, kar za dobavitelje v zasebni lasti, ko je družba Domplan, pomeni hude likvidnostne težave,« pravijo v Domplanu.

In tako bodo odjemalcem s 1. novembrom prenehali dobavljati zemeljski plina. Ker ne zmorejo prenesti vladne regulacije cen, ki bo trajala do konca avgusta prihodnjega leta – in morda še veliko dlje.

Vladna rešitev je seveda jasna – če ne bo dobavljal Domplan, ga bo pač nekdo drug. A kdo? Zasebniki tega seveda ne bodo počeli.

Toda poglejmo primer, če bo to počelo »državno podjetje«. Jasno je, kaj bo posledica – kupovanje dražjega plina na trgu in prodaja uporabnikom po bistveno nižji ceni, kar pomeni prodajo z velikanskimi izgubami.

Ob tem se na ravni EU zahteva tudi 5 odstotno zmanjšanje porabe električne energije v času 'konic porabe' - kar je najverjetneje že napoved redukcij.

Takšen »poslovni model«, ki ga je uvedla vlada in ga podpira EU bo prinesel ogromne izgube najprej državnemu podjetju, nato državnemu proračunu in ne bo mogel trajati večno.

Dalj časa bo trajal, večja bo inflacija, bolj bo padal evro in manj bodo vredne plače vseh v naši ožji (Slovenija) in širši domovini (EU).

Znova bomo, kot v Jugoslaviji, živeli v časih »stabilizacije« - in nekateri se še spomnimo, kaj to pomeni…

Naslednja rešitev je seveda tista, ki že presega okvir Slovenije.

Bo to kmalu samo še slika iz preteklosti? V Kranju so se očitno prvi preselili v življenje v prihodnosti... Vir: Telegram, zajem zaslona

To pomeni uvajanje podobne »regulacije« tudi na evropskem trgu.

Z drugimi besedami, to pomeni, da bo Evropska komisija s podporo članic EU (verjetno z vrsto izjem) uvedla »cenovno kapico« na plin in druge energente ne samo iz Rusije, pač pa vseh, ki želijo plin prodajati v EU!

Toda ker obstaja tudi trg izven EU je posledica jasna.

EU ne more regulirati tudi svetovnega trga.

Zadnji dokumenti iz Bruslja razkrivajo, da EU ne bo uspešna pri uvajanju cenovne kapice za ruski plin.

Slovenija sploh nima skladišč plina in bo morala na ves plin, ki ga potrebuje čakati na dobro voljo predvsem avstrijskih podjetij, ki ga skladiščijo v dunajskem Baumgartnu.

Če bodo cene plina na svetovnem trgu višje od cen, ki jih bo administrativno določila EU potem ponudbe plina in drugih energentov na evropskem trgu sploh ne bo.

Rezultat tega bo popolna ustavitev dotoka plina iz Rusije in morda celo drugih držav v EU.

Cena plina v Sloveniji bo tako sicer izjemno »primerna« in »ugodna«, le da po taki ceni plina ne bo.

S tistim, česar ni - se zaradi pomanjkanja nihče ne bo mogel ogrevati.

K temu je treba dodati še dejstvo, da Slovenija sploh nima skladišč plina in bo morala na ves plin, ki ga potrebuje čakati na dobro voljo predvsem avstrijskih podjetij, ki ga skladiščijo v dunajskem Baumgartnu.

Kakorkoli obrnemo, iz te situacije brez konca ukrajinske vojne ni rešitve. Ampak nič ne kaže, da bi slovenske vladne in opozicijske parlamentarne stranke to bile sposobne razumeti. Preprosto nadaljujejo v isti smeri, ki jo je začrtala vlada Janeza Janše in ljudstvu obljubljajo 'stabilnost' - ki je ni in je ne bo. 

Vladni paket zato ne more rešiti energetskih težav, ker te presegajo okvirje Slovenije.

Težava, s katero se soočata Slovenija in EU je namreč svetovna in geopolitična.

Kdor slepo navija za vojno v Ukrajini (zaradi interesov ZDA)!) in »zmago« ukrajinske vojske nad ruskimi silami in vse vidi zgolj kot agresijo velike države nad manjšo (gre seveda za neresen in naiven pogled na vojno v Ukrajini), ta seveda ne more rešiti problema z dotokom plina v Evropi.

Celo če bi se evropske države lahko v celoti oprle na tuj, na primer ameriški plin, pa bi bil ta nekajkrat dražji od ruskega in bi na ta način dobesedno uničil standard Evropejcev in konkurenčnost evropske industrije.

Trenutno je ameriški plin več kot 7-krat dražji od ruskega.

In tudi tuji komentatorji opozarjajo, da bodo v primeru 33-odstotnega zmanjšanja dobičkov, ki ga načrtuje EU na podlagi triletne povprečne cene nafte, plina in premoga iz preteklosti - prizadeta podjetja preprosto prenehala prodajati dobrino, ki jim bo prinašala izgubo.

Da gre za začasni ukrep je seveda neresna navedba, EU pa to dikcijo uporabi v tekstu predvidene direktive kar dvakrat.

Ob tem se na ravni EU zahteva tudi 5 odstotno zmanjšanje porabe električne energije v času konic porabe - kar je najverjetneje že napoved redukcij.

In pri tem seveda ne smemo nikoli pozabiti, da tudi sedanja vlada podpira neumno politiko Evropske komisije, Sveta EU in večine evropskih držav do Ukrajine in vojne, ki jo je ta politika pomagala izzvati.

Zakoni, ki jih je sprejela vlada so na prvi pogled hvalevredni, a ne morejo rešiti glavnega problema – dotoka plina po vzdržnih cenah.

Robert Golob in ostali politiki EU v tem spopadu ne morejo premagati Vladimirja Putina.

Le vprašanje časa je še do trenutka, ko bodo evropski politiki prisiljeni vreči belo brisačo v ring.

To je bilo opazno že v nekaterih komentarjih na družbenih omrežjih po sprejemu zakona. »Danes dobil položnico el. 30% višjo, ogrevanja še ni. Katero je naslednje presenečenje?« je zapisal uporabnik Bruno Giordiano.

Odgovor na to vprašanje je že znan.

Pri vsem tem čudi to, da je tudi predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob zatrdil, da je pravzaprav dobro, da se negotovost glede dostave ruskega plina čim prej konča in da je celo bolje, da se to konča prej kot pa pozneje!

Španski predsednik vlade, na primer, meni nekaj povsem drugega – zaveda se, da bi bila popolna ustavitev dotoka ruskega plina v države EU popolna katastrofa za Evropo.

Gre za zelo »managersko« razmišljanje, toda v tem primeru nimamo opraviti z odnosom uprava-nezadovoljni delavec, pač pa z odnosom med od ruskega plina odvisnega evropskega gospodarstva in ruskimi dobavitelji.

Španski predsednik vlade, na primer, meni nekaj povsem drugega – zaveda se, da bi bila popolna ustavitev dotoka ruskega plina v države EU popolna katastrofa za Evropo.

In ne želi si, da bi se zaradi »jasnosti situacije« to zgodilo čim prej.

V Sloveniji pa očitno prevladuje povsem drugačno prepričanje.

Kaj torej sledi?

Naslednje »predvidljivo presenečenje«, o katerem se že sprašujejo državljani bo zato - pomanjkanje plina.

Res pa je, da bo imel plin v Sloveniji zelo ugodno ceno.

Težava bo le ena – da ga po takšni ceni nikjer ne bo mogoče kupiti…

In če se to zgodi, če bo torej EU neuspešna pri uvajanju cenovne kapice in plin v EU bo na voljo, a zelo drag - bo rezultat teh zakonov prav tako uničujoč, saj bo v državni proračun izvrtal nepredstavljivo veliko luknjo.

Kakorkoli obrnemo, iz te situacije brez konca ukrajinske vojne ni rešitve.

Ampak nič ne kaže, da bi slovenske vladne in opozicijske parlamentarne stranke to bile sposobne razumeti.

Preprosto nadaljujejo v isti smeri, ki jo je na Slovenskem začrtala že vlada Janeza Janše in ljudstvu obljubljajo stabilnost - ki je ni.

In je žal ne bo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke