REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vlada energetsko krizo rešuje s stotinami milijoni evrov, opozorilo iz Katarja pa napoveduje nove probleme

Vlada energetsko krizo rešuje s stotinami milijoni evrov, opozorilo iz Katarja pa napoveduje nove problemeBo cena plina izničila državne pomoči? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenska vlada je pristopila k reševanju problema visokih cen energentov s pričakovano rešitvijo – razdeljevanjem državne pomoči.

Tisti, ki se odločajo med enostavno in posebno pomočjo, bodo lahko med vnosom primerjali zneske, do katerih bi bili upravičeni v primeru ene ali druge pomoči.

Včeraj ob 12. uri se je v Sloveniji odprla spletna aplikacija za oddajo vlog za nepovratna sredstva po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina.

Istočasno so tudi prejemniki socialnih pomoči dobili do 200 evrov pomoči.

Kot so prejšnji teden ob napovedi začetka zbiranja vlog oznanili v Javni agenciji Spirit, bo aplikacija uporabnika vodila po posameznih postopkih.

Tisti, ki se odločajo med enostavno in posebno pomočjo, bodo lahko med vnosom primerjali zneske, do katerih bi bili upravičeni v primeru ene ali druge pomoči. Za podpis vloge bo potrebno kvalificirano digitalno potrdilo.

Za pomoč bo na voljo tudi klicni center.

Kako so se gibale cene elektrike in plina v Evropski uniji med prvo in drugo polovico leta pa kažejo podatki spodaj.

Vlogo je treba oddati za celotno obdobje upravičenja.

Pomoč bo sicer izplačana v dveh delih: za obdobje junij-september do konca leta, za obdobje oktober-december pa do 15. marca 2023.

Upravičenci so pravne ali fizične osebe ali gospodarsko interesna združenja, ki so organizirani v skladu z zakonom in so bili registrirani v Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. novembra 2021.

Pomoči ne morejo dobiti subjekti v finančni in zavarovalniški dejavnosti ter tudi ne subjekti v stečaju ali likvidaciji, tisti, ki imajo neporavnane davčne obveznosti, in subjekti, za katere »veljajo sankcije EU zaradi ruske agresije na Ukrajino.«

Pomoči tudi ne morejo prejeti tisti, ki so ceno svojih proizvodov oziroma storitev zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina dvignili za več kot 10 odstotkov.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pri enostavni pomoči je pomoč na upravičenca omejena na 500.000 evrov oz. na 62.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji proizvodov in 75.000 evrov v ribištvu in akvakulturi.

Pri posebni pomoči je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na dva milijona evrov.

Pri pomoči za energetsko intenzivna podjetja je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 25 milijonov evrov oz. 50 milijonov evrov za subjekte v sektorjih ali podsektorjih, ki jih določa zakon (med drugim v proizvodnji aluminija, papirja, železa in jekla, kemikalij).

Upoštevajo se stroški nakupa elektrike in zemeljskega plina v obdobju od 1. junija do 31. decembra 2022.

Brez plina gospodarstvu ne bodo pomagale državne pomoči, če z njimi ne bo mogoče kupiti primernih količin plina ali pa bo ta tako drag, da bodo pomoči pokrivale le manjši del izgub.

Pri enostavni pomoči se bo povrnilo do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri posebni največ 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivnim podjetjem pa največ 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Vloge bo možno oddati do 15. novembra do 12. ure.

Drugi del poti do te rešitve je deloma tlakoval tudi dogovor, ki so ga države EU dosegle 20. septembra.

»Na vrhu Evropske unije v Bruslju so v četrtek sprejeli ključne zaveze, ki so, kot kaže, prvi korak k obvladovanju špekulantov na energetskih borzah. Po dogovoru o različnih omejitvah trgovanja, tako imenovanih kapicah, je cena energije padla do 10 odstotkov. Evropa je tako prihranila milijarde evrov, slovenski prihranek je bil samo v enem dnevu okoli 400 milijonov evrov,« so tedaj poročali slovenski mediji.

EU naj bi tako kot celota s »kapicami«, ki sicer še niso povsem natančno določene dosegla padec cen plina, ki se prodaja Evropi, znotraj držav pa bodo težave kratkoročno rešili z delitvijo pomoči.

Sliši se dobro – dokler se ne poglobimo v podrobnosti.

Poglejmo, kakšne težave ima »motor« evropskega gospodarstva.

V Nemčiji lahko gospodarstvo deluje »normalno« le če ob polnih skladiščih s polno močjo delujeta dve cevi Severnega toka 1 in Severnega toka 2 – ti pa sta uničeni.

Lahko bi ju nadomestil utekočinjen plin (LNG) – a za njegov sprejem Nemčija nima niti ene luke.

Cena plina je sedaj res nizka, ker je bil oktober topel, skladišča v EU pa so polna.

V državah rekorderkah kot je Estonija so cene plina zrasle tudi za 154 odstotkov.  Slovenija še ni tako daleč, a ni zagotovila, da se lahko temu izogne.

Toda to se bo kmalu spremenilo, črpanje plina iz skladišč, ki jih ne bo mogoče izprazniti do konca (30 odstotkov plina je trajno ujetega) pa bo hitrejše od dostav – cena pa se bo dvignila.

Državne pomoči bodo zato hitro izpuhtele. Da bi imele učinek, ki bi morale biti trajne, to pa seveda ni ekonomsko vzdržno.

Kot vidimo zgoraj, so cene plina narasle v vseh članicah EU razen na Madžarskem (ki ima ruski plin), naraščanje cene plina v Sloveniji (več kot 50 odstotkov) pa bo komaj pokrito s pomočjo države.

V državah rekorderkah kot je Estonija so cene plina zrasle tudi za 154 odstotkov.  Slovenija še ni tako daleč, a ni zagotovila, da se lahko temu izogne.

Brez plina gospodarstvu ne bodo pomagale državne pomoči, če z njimi ne bo mogoče kupiti primernih količin plina ali pa bo ta tako drag, da bodo pomoči pokrivale le manjši del izgub.

Ob tem, da bi se to lahko zgodilo pa opozarja napoved iz Katarja, da bi lahko »obrnil ladje« in svoj plin v prihodnje poslal drugam.

Katarsko opozorilo
Katarsko opozorilo. Vir: Zajem zaslona

Katar se je iz OPEC-a umaknil leta 2019, po diplomatskem razkolu s sosednjimi državami. Poskusi EU, da bi zagotovila več plina iz Katarja, so bili neuspešni, saj ta bližnjevzhodna država že dolgo proizvaja več, kot ji dopuščajo zmogljivosti.

Katarski minister za energijo Saad al Kaabi je pred kratkim okrcal evropske predloge za določitev omejitev cene zemeljskega plina kot »hinavske«, saj bi bila takšna prizadevanja v nasprotju s prejšnjimi pravili bloka o proizvajalcih.

Glede na poročila namerava Evropska komisija predlagati zgornjo mejo cen plina z uporabo »dinamičnega« cenovnega mehanizma, ki bi lahko bil vzpostavljen že to zimo v prizadevanju za boj proti višanju cen goriva.

Omejitev cen pa zmanjšuje naložbene spodbude za proizvodnjo plina in lahko nekatere kupce onemogoči pri potrebnih dobavah – ker morebitne kupce pošlje h konkurenčnim uvoznikom.

Državne pomoči bodo zato hitro izpuhtele. Da bi imele učinek, ki bi morale biti trajne, to pa seveda ni ekonomsko vzdržno.

»Prosti trg je vedno najboljša rešitev,« je poudaril katarski minister za energijo v nedeljo.

Od februarskega začetka operacij Rusije v Ukrajini se je Katar strinjal, da se vzdrži preusmerjanja pošiljk stran od Evrope.

»Ne bomo preusmerjali in jih bomo obdržali v Evropi, tudi če obstaja finančna korist, zaradi katere bi jih lahko preusmerili, tega ne bi storili,« je dejal Kaabi, ki je tudi predsednik in izvršni direktor QatarEnergy.

»To je zaradi solidarnost s tem, kar se dogaja v Evropi.«

In kaj se dogaja?

Med drugim to, da EU kupuje več plina od Azarbejdžana in ne od Rusije, v bistvu pa kupuje ruski plin preko drugih držav, a za 200-300 odstotkov višjo ceno!

Tudi katarski minister je naposled zavrnil uvedbo sankcij proti ruskemu naftnemu in plinskemu sektorju z mnenjem, da bi morala »energetika ostati zunaj politike«, ob tem pa je poudaril, da prekinitev dobave ruskega plina Evropi »praktično ni mogoča.«

Po besedah ​​Kaabija se namerava Katar držati svoje obljube, a z opozorilom, da »nič ni trajno in da imamo pravico, da z našimi količinami plina počnemo, kar hočemo.«

»To je bila obljuba, ki smo jo dali za določen čas. Ko bo primerno, da plin preusmerimo, ga bomo,« je opozoril.

Skratka, če bo EU želela pretirano privarčevati na račun proizvajalcev plina, kot je Katar, bodo ti obrnili svoje ladje – z vladnimi evri pa ne bo mogoče vzdrževati proizvodnje, če bo plin še vedno predrag ali ga ne bo.

Če ruskega plina ne bo, katarski pa bo zaradi kapic (ki jih podpira tudi premier Robert Golob) odplul proti Aziji - potem si industrija ne bo mogla pomagati niti z evri.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke