Višje sodnice dvakrat protipravno razbremenile obtoženo mariborsko odvetnico

Vrhovno sodišče je glede postopkov zoper mariborsko odvetnico Andrejo Šifrer kritiziralo odločitve Višjega sodišča v Mariboru. Lani so ocenili, da je Višje sodišče kršilo kazenski zakonik, ko je Šifrerjevo oprostilo obtožb naročila likvidacije podjetnika, prejšnji mesec pa, da ga je kršilo še, ko so jo oprostili očitkov krive ovadbe, pišejo mediji.

Okrožno sodišče v Mariboru je julija 2015 odvetnico Andrejo Šifrer zaradi napeljevanja k izsiljevanju obsodilo na dve leti in pol zapora. Sodni senat pod vodstvom Danila Obersnela se ni strinjal z argumenti obrambe, ki je zahtevala oprostilno sodbo oziroma celo, da zavrže obtožnico.

Zdaj že bivša odvetnica Šifrerjeva je leta 2010 od podjetnika Mihaela Vidoviča in njegove žene Gordane kupila podjetje Ambicije, ki se je ukvarjalo s poravnavami zavarovalniških odškodnin in z njima sklenila pogodbo, na podlagi katere jima je v zameno za podjetje odstopila stanovanji v Mariboru in Ljubljani. Za direktorja je imenovala Darka Konstantinovića, ki ji je ob prevzemu poslov pojasnil, da podjetje nima nobene vrednosti.

Ker se je odvetnica počutila ogoljufano, je od zakoncev Vidovič zahtevala vračilo denarja, a se s tem nista strinjala, saj da je podjetje ustvarjalo dobiček. Da bi le prišla do svojega denarja, je Konstantinovića večkrat skušala nagovoriti, naj poišče nekoga, ki bi za primerno plačilo pritisnil na Vidoviča in od njiju izsilil 600.000 evrov.

Konstantinović se s tem ni strinjal in je odvetnico prijavil policiji, ki je njene namere dokončno razgalila tudi s pomočjo kriminalista pod krinko.

Odvetnica je v svojem zagovoru očitke zanikala, a sodišča ni prepričala. A je leta 2016 Višje sodišče v Mariboru spremenilo odločitev nižjega sodišča in odvetnico pravnomočno oprostilo.

Višji sodniki se s pritožbeno zadevo sploh niso ukvarjali vsebinsko. Odvetnico so oprostili med drugim zato, ker je v obtožnici in tudi v nepravnomočni obsodilni sodbi manjkal abstraktni znak opisa kaznivega dejanja izsiljevanja, kar konkretno pomeni, da je umanjkal citat iz kazenskega zakonika: "Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ...", navaja časnik Večer.

Višje sodnice Simona Skorpik, Zdenka Klarič in Barbara Debevec so razsodile še, da bi šlo kvečjemu za samovoljo, Šifrerjeva je pač poskušala vzeti pravico v svoje roke zato, ker da jo je Gordana Vidovič ogoljufala. Kot navaja časnik Dnevnik, so sodnice vedele, da to ni res. Avgusta 2014 so namreč v ločenem postopku razsodile, da Vidovičeva ni ogoljufala Šifrerjeve.

Tožilstvo je na Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ne more vplivati na pravnomočnost sodbe, saj jo je dopustno razveljaviti le tedaj, ko je to v obdolženčevo korist in ne v njegovo škodo. Ima pa razsodba Vrhovnega sodišča pomemben simbolični pomen: Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da so višje sodnice protipravno pravnomočno oprostile Šifrerjevo.

Še večjo senco na nepristranskost mariborskega Višjega sodišča pa je po pisanju Dnevnika vrgla letošnja odločitev Vrhovnega sodišča, da so višje sodnice Šifrerjevo še drugič protipravno razbremenile tudi septembra lani. Mariborčanka je bila obdolžena krive ovadbe, ker je policiji ovadila Vidovičevo in ji lažno očitala goljufijo in ponareditev menjalne pogodbe, na podlagi katere je postala lastnica Ambicije.

Šifrerjeva je bila najprej oproščena na mariborskem Okrajnem sodišču, nato pa je sodbo potrdil še senat Višjega sodišča, v katerem so bile Simona Skorpik, Barbara Debevec in Breda Cerjak Firbas. Te so razsodile, da Šifrerjevi očitano dejanje ni kaznivo, tožilski očitek pa da je spisan pomanjkljivo. Po njihovi presoji je manjkal še konkretiziran opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhajajo zakonski znaki krive ovadbe, še povzema Dnevnik.

S tem, ko je bila odvetnica pravnomočno oprana krivde, sta prvo- in drugostopenjski senat prekršila določila kazenskega zakonika, je razsodilo vrhovno sodišče.

Šifrerjevi očitano kaznivo dejanje je bilo ustrezno označeno in konkretizirano. "Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženkino škodo, je Vrhovno sodišče le ugotovilo, da je bil zakon prekršen, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo," Dnevnik še povzema zadnjo odločitev vrhovnih sodnikov v tej zadevi.