V Zagrebu nadaljevali sojenje proti LB in NLB

Na zagrebškem občinskem sodišču so danes zavrnili zahtevo odvetnikov Ljubljanske banke (LB) in NLB za prekinitev ene od tožb Zagrebačke banke (Zaba) za prenesene devizne vloge proti Ljubljanski banki in NLB. Sodnica Irena Šafar je zavrnila tudi zahtevo tožnika, da bi prišlo do mirovanja postopka.

Gre za začetek vnovičnega sojenja, v katerem Zaba zahteva od slovenskih bank nekaj več kot 68 milijonov evrov. Na prvem sojenju, ki se je začelo leta 1996, sta LB in NLB leta 2002 primer dobili, a je po pritožbah Zabe drugostopenjsko zagrebško sodišče ugodilo revizijskemu postopku in leta 2009 primer vrnilo na prvo stopnjo.

Spor zadeva devizne vloge varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih nato poplačale, od LB oz. NLB pa zdaj terjajo ta denar nazaj.

Sodnica Šafar je na začetku današnjega nadaljevanja postopka sklenila, da bo v pisni obliki odgovorila na predlog toženih strank za prekinitev postopka na podlagi slovensko-hrvaškega memoranduma o soglasju za urejanje spora o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev LB, ki sta ga takratna predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović podpisala na Mokricah marca 2013.

Pričakovati je pritožbo odvetnikov slovenskih bank, ki menijo, da je memorandum mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah. V hrvaški pravosodni praksi namreč obstaja odločitev, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba. Mednarodnega statusa memoranduma ne priznava niti hrvaška vlada.

Šafarjeva bo pisno pojasnila tudi, zakaj je zavrnila zahtevo odvetnice Zabe za mirovanje postopka.

Do nesoglasja prihaja zaradi različnega prevoda angleške besede "stay" v memorandumu. Hrvaška besedo prevaja kot mirovanje, slovenska pa kot prekinitev.

V skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku mirovanje traja leto dni, lahko pa se podaljša še za eno leto, medtem ko prekinitev velja za nedoločen čas. Za mirovanje je potrebno soglasje vseh strani v postopku, o prekinitvi pa odloča sodišče.

Ljubljana vztraja, da Hrvaška s svojim ravnanjem krši memorandum iz Mokric. Slovenija se prizadeva za prekinitev vseh postopkov in iskanje rešitve za prenesene devizne vloge na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva v prilogi C.

Zaba in Privredna banka Zageb (PBZ) sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na 25 hrvaških bank. Po slovenskih virih naj bi približno 76.000 hrvaških državljanov svoje devizne prihranke preneslo na hrvaške banke, največ denarja pa sta izplačali PBZ in Zaba.

V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V treh postopkih so bile sprejete pravnomočne odločitve, ena v korist slovenskih bank, dve pa v prid tožnikov. Slovenska stran se je v enem od izgubljenih primerov pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločbo pa še čaka.