V torek bo premier Cerar odgovarjal na poslanska vprašanja

Prihodnji teden se bo v DZ zaključilo septembrsko plenarno zasedanje, tokrat z odgovori premierja Mira Cerarja na poslanska vprašanja. Med bolj vročimi bi lahko bila razprava o financiranju zasebnega šolstva, kjer koalicija še išče kompromise.

Premier Cerar bo v torek v DZ odgovarjal na vprašanja, povezana s pokojninami, zdravstvom, šolstvom in zadevo Farrokh, o kateri so na deloma zaprti seji poslanci že razpravljali ta teden. Vprašanje o tem bo zastavil poslanec SDS Danijel Krivec.

Vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška bo zanimalo, iz katerih postavk proračuna bo vlada zagotovila 136 milijonov evrov za pokrivanje izgub javnih zdravstvenih zavodov in kje bo na ta račun denar umanjkal. Dobovšek je sicer vprašanja pospremil s kritično ugotovitvijo, da vlada za stabilizacijo zdravstvenega sistema ni naredila nič, medtem ko bo zdaj "čez noč vrgla" denar v pokrivanje akumuliranih izgub.

Poslanca koalicijske DeSUS Franca Juršo zanima, kdaj bodo ukinjeni varčevalni ukrepi in ali bo upokojencem kdaj povrnjena razlika neizvedenih uskladitev pokojnin. Zanima ga tudi, kaj bo Cerar kot predsednik vlade naredil za to, da bodo plače in pokojnine dostojnejše.

Vprašanje Mihe Kordiša iz Levice pa bo povezano s stroški, ki jih za družine predstavlja nakup učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin za obvezno in srednješolsko izobraževanje.

Iskanje kompromisov o obsegu financiranja programov v zasebnih šolah

Z vprašanjem financiranja zasebnega šolstva pa se bo v četrtek ukvarjal odbor za izobraževanje. Na mizi bo namreč nadaljevanje obravnave predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero namerava ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport uresničiti ustavno odločbo glede financiranja zasebnega šolstva. A si slednjo stranke različno razlagajo.

V SMC so ostali osamljeni v podpori predlogu ministrstva, da bi se obvezni del javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiral stoodstotno, razširjeni program pa 85-odstotno. Če je za stranki SDS in NSi ta delež prenizek, saj pričakujejo financiranje javnega programa v celoti, pa je za DeSUS to preveč. Ne strinjajo se namreč s financiranjem razširjenega programa iz javnih sredstev.

Po neuradnih informacijah STA se bo SMC poskušala uskladiti z DeSUS oz. se ji približati z odstotkom financiranja razširjenega dela programa. Medtem pa SD, podobno kot del poslanske skupine nepovezanih poslancev (predsednica Zavezništva Alenka Bratušek), predloga novele ne podpira in se zavzema za spremembo ustave na tem področju.

V drugo obravnavo rešitve NSi za pregon bančnega kriminala

V petek bo odbor za pravosodje obravnaval tudi predloga zakonov, ki jih je pripravila opozicijska NSi in sta v prvi obravnavi dobila dovolj podpore za nadaljevanje postopka. S predlogom novele zakona o sodiščih želi NSi okrepiti pregon bančne kriminalitete in zmanjšati število zastaranih postopkov, s predlogom novele zakona o državnem tožilstvu bi ustanovili oddelek za pregon bančnega kriminala, ki bi deloval v sklopu specializiranega državnega tožilstva.

NSi je z namenom krepitve pregona bančnega kriminala predlagala, da bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in znotraj tožilstva poseben oddelek za pregon tega kriminala. Kljub bojazni koalicije, da bi otežili organizacijo znotraj sodišč, so poslanci - tudi iz vrst koalicijski strank - predloga julija podprli kot primerna za nadaljnjo obravnavo.