V prihodnjem tednu predvidoma prva usklajevanja glede popravljenega zakona o zdravstvenem varstvu

Potem ko so koalicijske poslanske skupine v petek prejele popravljen osnutek rešitev, ki bi jih zapisali v novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, naj bi se v prihodnjem tednu že začela usklajevanja. Kdaj se bodo srečali, še ni dokončno dogovorjeno. Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pa v torek čaka prva preizkušnja v DZ.

Popravljen osnutek rešitev v novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sledi pripombam iz javne razprave, je v tem tednu povzročil nemalo slabe volje v koalicijskih poslanskih skupinah. Najprej zato, ker je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc prejšnji teden novinarjem povedala, da je dokument poslala koalicijskim poslancem, pa se je izkazalo, da to ni res, in so ga prejeli šele teden pozneje.

Olje na ogenj je prilil še svetovalec ministrice Dušan Keber s tem, ko je prejšnji teden javnosti predstavil nekatere rešitve, ki so jih v zakonu oblikovali po javni razpravi, še preden jih je predstavil koaliciji. Poleg tega je po mnenju nekaterih presegel svoje pristojnosti svetovalca s tem, ko je dejal, da je od tega zakona odvisna usoda koalicije na prihodnjih volitvah ter da se bo morala koalicija odločiti, ali ta zakon hoče ali noče.

Pri poslancih ključne rešitve in odgovori na očitke iz javne razprave

Poslanske skupine koalicije so ta petek popoldne torej vendarle prejele dokument z odgovori na ključne pripombe iz javne razprave, zraven pa še dokument s finančnimi učinki predlaganih rešitev, niso pa še prejeli popravljenega zakona v obliki členov.

Pripravljalci rešitev predlagajo, da se zdravstveno doplačilo odmerja v višini 2,1 odstotka od tekoče zavarovalne osnove in odteguje od neto dohodkov zavarovanca. Nov sistem ima pri štirikratniku povprečne plače t. i. zgornjo kapico, kar pomeni, da vsi, ki imajo višje dohodke, plačajo največ od osnove štirikratnika povprečne plače, to je 137 evrov.

Prisluhnili so nasprotovanju uvedbi prispevka zavarovanca od pokojninske rente po stopnji 6,36 odstotka, tako da dopolnjeni predlog zakona ne predvideva prispevkov od pokojninske rente. Niso pa umaknili predloga o uvedbi prispevka zavarovanca od pasivnih dohodkov po stopnji 6,36 odstotka.

Pripravljeno besedilo zakona bo v določeni meri tudi upoštevalo pripombe glede izločitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako bodo otroci, ki niso cepljeni, ohranili vse pravice, tudi obravnava zapletov zaradi posega pri zasebnem zdravniku izven javne mreže ostaja pravica iz javnega zavarovanja. Drugo mnenje pa bo uvedeno kot pravica za omejeno število primerov, ko je to najbolj potrebno, in se celo širi na drugo mnenje pri drugem izvajalcu, navajajo v besedilu. Otroci po novem predlogu ne bodo več zavarovani po starših, ampak z rojstvom pridobijo lastnost zavarovane osebe.

Glede organov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa novo besedilo predvideva, da se bo ohranil predlog, da bosta organa upravljanja zavoda svet in direktor. Se bo pa povečalo število članov sveta na 13, prav tako nov osnutek natančnejše opredeljuje, kdo jih imenuje.

Ob tem je ministrstvo v dopisu izrazilo željo, da bi se v prihodnjem tednu že začeli pogovarjati oz. usklajevati glede predlaganih rešitev. Poslanec SMC Branko Zorman je za STA dejal, da bo usklajevanje potekalo na ravni poslancev koalicije, ki so v parlamentarnem odboru za zdravstvo. Čeprav končen termin srečanja še ni določen, si želi, da bi se usedli v prvi polovici tedna.

Zakonu o zdravstveni dejavnosti se po prvem branju v DZ obeta podpora

Poslanci pa bodo v torek glasovali o tem, ali je predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je tudi eden od zakonov zdravstvene reforme, primeren za nadaljnjo obravnavo. Novela ureja področje koncesij, opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ureja področje oglaševanja zdravstvenih storitev, med drugim prepoveduje zavajajoče oglaševanje, in rešuje položaj medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo dela višjih medicinskih sester.

Noveli se sicer po prvem branju v DZ obeta podpora, a so bili poslanci, tudi tisti iz koalicijskih vrst, v razpravi precej kritični. V koalicijskih SD in DeSUS bi si predvsem želeli celovitih rešitev, pri vprašanju urejanja koncesij pa pogrešajo tudi mrežo javne zdravstvene službe. V SDS in NSi rešitvam v noveli nasprotujejo zaradi konceptualnih razlik, medtem ko v ZL noveli v torek ne bodo nasprotovali, obljubili pa so ji celo podporo na koncu parlamentarnega postopka, če bodo z dopolnili upoštevane njihove zahteve po bolj ostrih varovalkah proti sistemu t. i. dvoživk in pri koncesijah.

Predlog novele je sicer naletel na ostro nasprotovanje med zdravniškimi organizacijami, poslance pa so k ponovnem razmisleku pred pritiskom na tipko pozvali tudi mladi zdravniki. Vsem zdravniškim organizacijam je skupen argument, da bi posamezne določbe predloga novele zaradi omejevanja podeljevanja koncesij izrazito zmanjšale dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev. Takšno omejevanje podeljevanja koncesij pa bi nujno peljalo v siromašenje javnega dela zdravstva in posledično krepitev zasebnega.

Nasprotujejo tudi temu, da bi lahko odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti postal zdravnik šele po petih letih od pridobitve licence. Ta določba po njihovem mnenj omejuje dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev in diskriminira mlade zdravnike.

"Tako se bo zgodilo, da bodo področja, kjer so leta čakali, da se pomanjkanje zdravstvenega kadra izboljša ali pa so ravnokar uspešno nadomestili odhod upokojenega specialista z novim mladim specialistom, ponovno izgubili nosilca zdravstvene dejavnosti in s tem tudi zdravstveno dejavnost," so opozorili mladi zdravniki.

V omenjenih organizacijah pa tudi nasprotujejo predvideni omejitvi dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zavodih, pri drugih delodajalcih.

Do predloga novele je kritičen tudi Mirko Pečarič s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Kot opozarja, novela ne daje jasnih kriterijev za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti ter ne določa natančno, kdaj javni zavod ne more zadostiti potrebam prebivalstva. Ti določbi sta sicer med pogoji za podelitev koncesij. Ker sta kriterija zakonsko nedorečena, se s tem krši načelo jasnosti in določnosti predpisov, poleg tega pa sta neizvedljiva, opozarja Pečarič in dodaja, da če javne zdravstvene mreže ni moč jasno ugotoviti, se taka pomanjkljivost odraža tudi pri podeljevanju koncesij.

Kritičen je tudi do časovne omejitve podelitve koncesije za obdobje 15 let. Kot je opozoril, iz predloga zakona oz. spremnega besedila ne izhaja, zakaj ravno takšna časovna omejitev. Brez razlogov je namreč lahko postavljena katerakoli številka ne glede na potrebne investicije v opremo in prostore, ki so različno visoke glede na vrsto dejavnosti in glede na število zaposlenih oz. njihovo varnost zaposlitve, je navedel.