V potresu na Hrvaškem uničenih najmanj tisoč objektov, hudo potresno ogrožen je tudi velik del Slovenije

V sosednji Hrvaški je v rušilnem potresu, ki je v torek stresel Petrinjo, Glino, Sisak, pa tudi Zagreb in številna druga mesta na Hrvaškem, (čutiti ga je bilo mogoče tudi v Sloveniji, v BiH in Srbiji) po dosedanjih podatkih umrlo sedem, poškodovanih pa je bilo 26 oseb, od tega šest huje.

Popolnoma uničenih je najmanj tisoč objektov.

Še najmanj toliko jih je poškodovanih, je danes sporočil predsednik sisaško-moslavške županije Ivo Žinić.

Preko 160 spašavatelja iz 18 stanica #HGSS-a na terenu je cijeli dan, potražni timovi sa psima već su imali nekoliko uspješnih pronalazaka. pic.twitter.com/ZHMBHUhrbW

— Hrvatska GSS (@HrvatskaGSS) December 29, 2020

Pomoč predvsem v Petrinjo prihaja iz Hrvaške in vseh koncev sveta, prišla pa je tudi iz Slovenije.

Prostovoljne prispevke za Hrvaško je mogoče vplačati tudi v Sloveniji, predvsem na namenski račun slovenskega Rdečega križa za žrtve potresa na Hrvaškem.

Podatki za vplačila so na tej povezavi.

Minulo noč je v organiziranih namestitvah preživelo približno 500 ljudi, ki so v torkovem potresu ostali brez domov. Večino so namestili v vojašnico v Petrinji.

Prehod na Hrvaško vseh, ki bodo pomagali na zaradi potresa prizadetem območju, je iz Slovenije izjemoma mogoč brez zahtevanega protikoronskega PCR testa ali obvezne 10-dnevne karantene ob vrnitvi v Slovenijo v roku 48 ur, je sporočila vlada.

Ekipa @N1infoZG na terenu #MajskePoljane snimila je i posebne čuvare ognjišta. pic.twitter.com/ZWmAUoijAs

— Mirela Bacic (@MirelaBacic) December 30, 2020

Na območju županije so danes sicer zabeležili tri nove potresne sunke z magnitudami 4,8, 4,7 in 3,9.

Gasilci so sporočili, da so današnji potresni sunki povzročili dodatno škodo na več že poškodovanih objektih, predvsem na dimnikih in strehah.

Potresi na Hrvaškem pa so tudi velik, morda zadnji opomin za Slovenijo.

Področje zadnjega potresa na Hrvaškem namreč sploh ne spada med huje ogrožena področja. Področja v Sloveniji, na primer v Ljubljani in okolici, ležijo nad veliko nevarnejšimi prelomnicami.

Epicenter današnjega potresa na Hrvaškem je bil v coni, kjer ni bilo napovedano, da bodo hujši potresi. Poleg še karta za Slovenijo. pic.twitter.com/mqWXOPaahO

— Sebastian (@seba1337) December 29, 2020

Zato možnosti, da se na tem potresnem območju zgodi še kaj hujšega, ne moremo izključiti.

V primeru podobnega rušilnega potresa v Sloveniji bi najvišjo ceno plačale starejše, praviloma zidane zgradbe; tako zgradbe arhitekturne dediščine kot tiste, ki so bile zgrajene pred letom 1963, torej pred uvedbo prvih potresnih predpisov.

Po analizi slovenskih strokovnjakov bi podoben potres, kot je bil leta 1895 v Ljubljani odnesel več sto življenj, ogrožene pa bi bile predvsem starejše stavbe.

Danes se zgradbe projektirajo na najmočnejši pričakovani potres po evropskih standardih za projektiranje konstrukcij, t. i. evrokodih, ki jih je Slovenija uvedla v obvezno uporabo leta 2008.

.''V Sloveniji je 39 šol, ki so bile grajene v najbolj kritičnem času in po sistemu, ki je potresno neodporen, 14 od teh je v Ljubljani. Po svetu imajo predvsem za šole in bolnišnice poseben sistemski pristop. Pri nas ga žal ni.'' #potres https://t.co/mWDv6mz4nx

— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) December 29, 2020

Če je bil cilj prvih potresnih predpisov preprečiti porušitev objektov in s tem žrtve, današnji standardi zagotavljajo veliko verjetnost, da bodo objekti, projektirani in grajeni z upoštevanjem pravil, tudi po najmočnejšem pričakovanem potresu ostali uporabni.

Potresno varne so v Sloveniji predvsem stavbe, zgrajene po potresu v Skopju leta 1963, ko so za vso tedanjo Jugoslavijo začeli veljati novi predpisi.

Tako so večinoma varne tudi stolpnice, z izjemo nekaj slabše grajenih. Vse, zgrajene v zadnjih 20 letih, pa naj bi bile varne pred potresi.

Vendar je težava tudi v tem, da se v zadnjih 30 letih v Sloveniji za potrebe predvsem mladih družin ni veliko gradilo, veliko bolj se je gradilo še pred neodvisnostjo Slovenije, ko so bili standardi gradnje slabši.

Kako je bilo leta 1895 v Ljubljani, nas je aprila letos spomnil NUK.

Bilo je, kakor da se je odprlo brezdno in da propada vanje celo mesto. Začulo se je iz tisoč in tisoč grl prihajajoče bolestno kričanje, obupen jok. Zidovje je pokalo in se rušilo, strehe so se lomile in udirale, dimniki so se podirali in z vseh stranij ... pic.twitter.com/n1WeqKxqW1

— NUK (@knjiznicaNUK) April 14, 2020

Najbolj so zato v Sloveniji ogrožene večstanovanjske zidane stavbe, bloki s tremi ali štirimi nadstropji, zgrajeni v petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Te zgradbe namreč nimajo dobrega razporeda sten, nekatere stavbe imajo morda tudi lesene strope, zato so najbolj potresno ogrožene.

V primeru potresa pa se je, ne glede na to, kje se nahajate, najbolj varno zateči pod trdne predmete (mize) ali oboke oziroma podboje vrat.

Strokovnjaki Univerze na Primorskem in raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE državo pozivajo, da zaradi potresne varnosti korenito spremeni način gradnje novih stavb in pospeši obnovo obstoječih.

Torkov rušilni potres na območju Petrinje in Siska vidijo kot zadnje opozorilo, da so na tem področju potrebne resne spremembe.

InnoRenew CoE, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje, predvsem lesene, in Univerza na Primorskem v skupnem sporočilu za javnost poudarjata, da je nujen celovit pristop k tej problematiki, ki bi prinesel ne le potresno varne, ampak tudi energijsko učinkovite in do okolja ter človekovega zdravja prijazne stavbe, obenem pa omogočil pametno porabo evropskih sredstev za zagon in razvojno prestrukturiranje gospodarstva.

Video of the earthquake as it was felt in Slovenian parliament in #Ljubljana #potres #earthquake #Croatia https://t.co/BiuEBLQAxa

— parallel_universe #keepthemaskon (@ignis_fatum) December 29, 2020

Tako pri novogradnjah kot obnovah kot ključno za sprožitev teh procesov vidijo prehod na uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov, kar v Sloveniji v največji meri pomeni pametno rabo lesa za vgradnjo v trajne izdelke, najprej predvsem v gradbeništvu.

Strokovnjaki obeh ustanov ob tem opozarjajo, da skoraj 34 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je možen rušilen potres. Istočasno pa študije po njihovih navedbah ugotavljajo, da sodobnim zahtevam gradnje ustreza manj kot polovica obstoječih večstanovanjskih stavb.

Great. @sbrabruselj @AndrejaKutnar #UniverzanaPrimorskem https://t.co/9eAJKPlR8v

— Drasko Veselinovic (@dr_drasko) March 13, 2019

Zgolj na območju ljubljanske regije bi tako ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalstva, gmotna škoda pa bi po zadnjih ocenah strokovnjakov znašala najmanj sedem milijard evrov in državo pahnila v ekonomsko katastrofalen položaj, opozarjajo v InnoRenew CoE in na Univerzi na Primorskem.

Država mora po njihovem prepričanju prioritetno poskrbeti za potresno sanacijo najbolj problematičnega dela stavbnega fonda, torej kritične infrastrukture, npr. nekatere zdravstvene objekte pa tudi številne šole in vrtce.

Poleg skrbi za potresno sanacijo problematične državne infrastrukture pa bi morala Slovenija po prepričanju obeh ustanov poskrbeti tudi za prenovo zasebnega stavbnega fonda, npr. z ugodno finančno pomočjo lastnikom.