četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
V novi različici zakona o zdravstvenem zavarovanju še brez podrobnosti o novi dajatvi (tema)
Vir: Twitter
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil poslan koaliciji, prenaša opredelitev košarice pravic iz obveznega zavarovanja na zakonodajno raven. Zaradi neuskladitve z ministrstvom za zdravje pa v besedilu ni navedeno, kako naj bi bilo v prihodnje oblikovano doplačilo, ki bi nadomestilo dopolnilno zavarovanje.
Ministrstvo za zdravje je koalicijskim partnerjem poslalo čistopis predloga zakona o zdravstvenem varstvu, ki so ga pripravili na podlagi javne obravnave v začetku februarja predstavljenega osnutka zakona. Medtem ko je prvotni predlog obsegal 360 členov, pa je tokratno besedilo obsežnejše, saj obsega 484 členov.
Po predlogu zakona bo bolnik upravičen do bolniškega nadomestila neprekinjeno najdlje 12 mesecev ali v dveh letih najdlje 540 dni zaradi istega zdravstvenega stanja.
Predlog zakona, ki ga je pridobila STA, določa obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi bilo sestavljeno iz zavarovanja za splošna tveganja in zavarovanja za poklicna tveganja. Med zavarovanja za splošna tveganja sodi zavarovanje za bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za preventivne zdravstvene programe. Zavarovanja za poklicna tveganja pa obsegajo zavarovanje za poškodbe pri delu, poklicne bolezni ter ugotavljanje poklicnih bolezni in zavarovanje za preventivni program na delovnem mestu.
Prihodek iz naslova obveznega zavarovanja pa je poleg prispevkov za zavarovanje za splošna tveganja in za zavarovanje za poklicna tveganja še zdravstveno doplačilo za zavarovanje za splošna tveganja.
Slednje naj bi nadomestilo prihodke v zdravstvu zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a v predlogu zakona še ni natančno opredeljeno, saj še ni usklajeno z ministrstvom za finance.
Je pa določen prispevek za zavarovanje za splošna tveganja, ki ostaja pri prispevni stopnji v višini 6,36 odstotka bruto plače za zaposlenega in 6,56 odstotka za delodajalca. Prispevek za poklicna tveganja pa bi ostal pri 0,53 odstotka bruto plače.
Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna in iz drugih virov.
Predlog zakona predvideva tudi izenačevanje višine prispevne stopnje za druge kategorije zavarovancev, na primer kmete itd.
V zakon večinoma prenos pravic iz obveznega zavarovanja iz pravilnikov, nekatere pravice tudi spremenjene
V predlog zakona se po novem iz podzakonskih aktov prenašajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zakonodajno raven, kar je bila tudi zahteva ustavnega sodišča.
V primerjavi s prvotnim predlogom se nekoliko razlikuje seznam zdravstvenih storitev, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja. To so storitve, ki se opravijo na zahtevo zavarovane osebe, čeprav po mnenju pristojnega zdravnika ali pristojnega zdravstvenega delavca niso potrebne glede na zdravstveno stanje. Iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po predlogu zakona ne bodo krite niti estetske operacije zaradi bolezni ali poškodb, ki niso potrebne za odpravo funkcionalne prizadetosti organa.
Iz obveznega zavarovanja ne bo krita sprememba spola, razen če je potrebna zaradi zdravstvenega stanja, zdravstvene storitve, namenjene iztreznitvi ob akutni alkoholiziranosti, ter zdravstvene storitve zaradi samopoškodbe, storjene zaradi pridobitve koristi. So pa denimo iz predloga izločili določbo, da iz obveznega zavarovanja ne bi bilo krito zdravljenje necepljenih otrok.
Po predlogu zakona bo lahko bolnik upravičen do bolniškega nadomestila neprekinjeno najdlje 12 mesecev ali s prekinitvami v dveh letih najdlje 540 dni zaradi istega zdravstvenega stanja. Potem se bo podal predlog zavodu za pokojninsko zavarovanje za uveljavljanje pravice do nadomestila med trajnejšo nezmožnostjo za delo.
Nekoliko drugače se določa pravica do denarnega nadomestila zaradi nege. Ta bo lahko trajala največ 10 dni za otroka, starejšega od šest let, in za partnerja. Do 20 dni pa bodo lahko osebe prejemale nadomestilo za nego, če je otrok star manj kot šest let, če je duševno ali telesno prizadet, in za nego odrasle osebe, ki je postavljena pod skrbništvo. Se pa lahko ta čas po predlogu zakona tudi podaljša.
V zakonu predvidena ustanovitev novega inštituta in portala elektronske liste zdravil
Predlog zakona tudi predvideva ustanovitev novega Inštituta za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bi bil pristojni organ na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij. Tako bi inštitut ocenjeval terapevtske koristi, dodano vrednost in razmerje med stroški in koristjo posamezne zdravstvene storitve. Na podlagi tega bi bil pripravljen seznam zdravstvenih storitev. Inštitut pa bi tudi določil metodologijo, po kateri bi se razvrščale storitve v standardne in nestandardne.
Predlog zakona tudi predvideva, da bi ZZZS v treh letih po uveljavitvi zakona ustanovil portal eListe zdravil.
Namesto devetih predvidenih 13 članov sveta ZZZS, generalni direktor največ dva mandata
Predlog zakona tako kot prvotno besedilo, ki je bilo v javni obravnavi, predvideva dva organa upravljanja ZZZS. To bi bil generalni direktor in svet ZZZS, medtem ko ne bi bilo več upravnega odbora in skupščine. Se pa v primerjavi s prvotno različico spreminja članstvo sveta ZZZS. Namesto sprva predvidenih devetih članov, bi po novem v svetu sedelo 13 članov. Od tega bi bilo osem predstavnikov zavarovancev in pet predstavnikov delodajalcev.
Imenovanje generalnega direktorja ZZZS bi tudi v prihodnje potekalo tako, da bi ga imenoval svet zavoda, nato pa bi DZ dal soglasje. Mandat bi trajal pet let, pri čemer bi bil lahko posameznik imenovan za generalnega direktorja največ dvakrat.
