V nedeljo se bosta Pahor in Šarec potegovala za predsedniški stolček

To nedeljo, 12. novembra, bo potekal drugi krog letošnjih volitev za predsednika republike, pri čemer bodo volilni upravičenci izbirali med sedanjim predsednikom Borutom Pahorjem in kamniškim županom Marjanom Šarcem.

Pahor pred Šarcem

V prvem krogu je Pahor med devetimi kandidati zbral največ glasov in sicer 355.117 (oz. 47,21 % oddanih glasov), medtem ko je Šarec prejel skoraj pol manj – 186.235 (oz. 24,76 % glasov).

Tako bo v drugem krogu novo vprašanje, kam se bodo premaknili volivci, ki so predhodno glasovali za desno-sredinske kandidate, še posebej za Romano Tomc, ki je zbrala dobra 102 tisočaka glasov in Ljudmilo Novak (s 54 tisoč glasovi podpore). Glasovi teh dveh kandidatk bi lahko popolnoma potrdili zmago Pahorja ali pa zmago prevesili bolj proti Šarcu.

Pahorja lahko v tem trenutku ogrozi le slaba udeležba njegovih podpornikov, ki se ne bodo udeležili volitev, češ da je že vse odločeno in da Pahor ne rabi njihovega glasu. Tako da Šarec lahko še vedno upa na boljšo udeležbo svojih podpornikov ter tistih, ki niso prišli na volitve prvič. Namreč, v prvem krogu je volilo le 44,24 % volilnih upravičencev.

Zgodovina favorizira zmagovalce 1. kroga

V dosedanjih predsedniških volitvah so zmagovalci prvega kroga večinoma ponovili zmago tudi v drugem krogu.

Na prvih predsedniških volitvah po spremembi volilne zakonodaje decembra 1989, ko se je še vedno volilo predsednika predsedstva, je Milan Kučan aprila 1990 zmagal v prvem krogu, ko je prejel 44,4 % glasov. Njegov najbližji tekmec, Jože Pučnik, je prejel 26,6 %. Izid drugega kroga volitev je bil enak: zmagal je Kučan (58,59 %), medtem ko je Pučnik prejel 41,41 % oddanih glasov.

Naslednje volitve, tokrat le enega predsednika države, so potekale decembra 1992. Med osmimi kandidati je Kučan že v prvem krogu prejel 63,9 % oddanih glasov in bil tako takoj izvoljen na predsedniški stolček.
Neposredno izvolitev v prvem krogu je Kučan ponovil novembra 1997, ko je prejel 55,57 odstotka glasov.

Na tretjih predsedniških volitvah leta 2002 se je spopadlo devet kandidatov. V prvem krogu je največ glasov prejel Janez Drnovšek (44,39 %), medtem ko mu je sledila Barbara Brezigar (30,80 odstotka). Slednja dva sta se nato spopadla v drugem krogu, pri čemer je ponovno slavil Drnovšek, saj je zbral 56,52 % glasov (napram Brezigarjevi, ki je dobila 43,48 %).

Leta 2007 so potekale nove volitve predsednika republike; v prvem krogu je slavil Lojze Peterle (28,73 %), medtem ko je njegov najbližji zasledovalec – Danilo Türk – prejel 24,47 %. V drugem krogu je nato prvič v zgodovini izgubil zmagovalec prvega kroga, saj je Türk prejel 68,03 % glasov in Peterle 31,97 %. 

V zadnjih volitvah predsednika republike, ki so potekale leta 2012, je v prvem krogu med trojico kandidatov največ glasov prejel Pahor (39,87 %), medtem ko mu je Türk bil za petami s 35,88 % glasov. A v drugem krogu se je ponovila zgodba in sicer Pahor, zmagovalec prvega kroga, je sledila ponovno v drugem krogu, ko je prejel 67,37 odstotka oddanih glasov (Türk 32,63 %).

Ponovno Pahor pred Šarcem?

Glede na zgodovino volitev (ter upoštevajoč rezultate prvih krogov) ter na rezultati nekaterih nedavnih anket javnega mnenja, se Pahorju obeta zmaga in tako nov petletni mandat na položaju predsednika republike.