REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V ljubljanski kanalizaciji se najdejo tudi motorni deli, orodja, živalski kadavri

V ljubljanski kanalizaciji se najdejo tudi motorni deli, orodja, živalski kadavri vir: vo-ka.si

Ljubljansko kanalizacijsko omrežje je dolgo več kot 1.100 kilometrov, kar je enako razdalji med Ljubljano in nemško prestolnico Berlinom.

Na omrežju je več kot 28.500 priključkov in 37 tisoč revizijskih jaškov; slednji so lahko globoki vse do 2 pa do 10 metrov.

Vsako leto zaposleni na Vo-Ka pregledajo okoli 95 kilometrov kanalizacije, tako fizično (peš) kot s pomočjo prenosnih kamer. 

Vsako leto zaposleni na Vo-Ka pregledajo okoli 95 kilometrov kanalizacije, tako fizično (peš) kot s pomočjo prenosnih kamer.

Pregledi so nujni zaradi ugotavljanja stanja kanalizacijskih cevi, kot tudi morebitnih blokad, ki se nahajajo v njih. Slednje je potrebno očistiti, kar je vsako leto narejeno na okoli 200 km omrežja; pri tem odstranijo za okoli 380 ton usedlin, ročno kot s pomočjo čistilnih strojev.

Medtem ko natančnih podatkov za leto 2018 še niso zbrali, pa so nam odgovorili, da bodo tudi v letu 2019 nadaljevali »z rednimi aktivnostmi vzdrževanja kanalizacijskih sistemov:  čiščenjem in TV pregledovanjem kanalizacijskih cevi, pregledovanjem razbremenilnikov in opreme na njih ter popravljanjem ugotovljenih poškodb.«

Ljubljana

K rednemu delu sodi tudi vzdrževanje opreme črpališč in čistilnih naprav, s čimer zagotavljajo nemoteno delovanje sistemov. V letošnjemu letu načrtujejo tudi zamenjavo starejše, iztrošene opreme, kot tudi »zamenjavo 1,3 km kanalizacije in rekonstrukcijo dveh razbremenilnikov.«

V letošnjemu letu načrtujejo tudi zamenjavo starejše, iztrošene opreme, kot tudi »zamenjavo 1,3 km kanalizacije in rekonstrukcijo dveh razbremenilnikov.«

Drugače pa pri Vo-Ka ocenjuje, da je stanje kanalizacijskih sistemov »dobro, morebitne večje poškodbe ali nepravilnosti uspešno saniramo sproti«.

K izboljšanju stanja prispevam/jo tudi sami uporabniki kanalizacije, primarno z zavedanjem, kaj sodi v kanalizacijo in kaj ne.

Vseeno pa je kanalizacijsko omrežje še vedno obremenjeno s količino vidnih trdnih odpadkov, ki ne sodijo v kanalizacijo, kot tudi nevarnimi odpadki (odpadno olje, kemikalije, barve in laki, itd.), ki jih ljudje še vedno zlivajo v kanalizacijo, namesto da bi jih predali v namenske zbiralnike.

Med glavnimi neprimernimi odpadki, ki se »znajdejo« v kanalizaciji, so:

  • organski odpadki (ostanki sadja in zelenjave, kavna usedlina, papirnate brisače za enkratno uporabo, olja in maščobe);
  • mešani odpadki: cigaretni ogorki, najlonke, lasje in dlake, smeti iz sesalca, mačji pesek in tkanine;
  • pripomočki za osebno higieno (vlažni in mokri robčki, palčke za ušesa, higienski vložki, tamponi, vate, obliži, prezervativi, plenice);
  • kemikalije (barve, topila, dezinfekcijska sredstva, čistila in zdravila).

Poleg tega pa včasih komunalne delavce preseneti »iznajdljivost« ljudi in kaj vse spravijo v kanalizacijo: »Smo pa v kanalizaciji večkrat našli klavnične ostanke in dele kadavrov, dele motorja ali kolesa, razno orodje. Za omenjene odpadke nam ni povsem jasno, kako so v kanalizacijo sploh prišli.«

Pri tem ni potrebno omeniti, da vsi neprimerni odpadki povzročajo škodo na kanalizacijskem omrežju, povečujejo stroške za vzdrževanje in zamenjavo, kar se na koncu pozna na položnicah uporabnikov.

Komentarji