V komentarjih Janša zmagovalec, usoda naslednje vlade pa negotova

Zmagovalec volitev je nedvomno Janez Janša, a volilni izid in napovedi strank v kampanji napovedujeta težavno oblikovanje vladne koalicije, soglašata urednica na Radiu Slovenija Tanja Starič in urednik portala Domovina Rok Čakš. Kot pravi slednji, ni mogoče izključiti niti predčasnih volitev, po mnenju Staričeve pa so te najmanj verjetna možnost.

Kot pravi Staričeva, je Janša največji zmagovalec nedeljskih predčasnih volitev v DZ ne le zato, ker je stranka močno zmagala, ampak tudi zato, ker je bil Janša v svoji dolgi karieri pravzaprav že nekajkrat na robu nekih velikih porazov in se je znova vrnil, kar je v politiki redko in težko.

"Čeprav je Janša s svojo SDS tokrat zbral drugo najnižje število glasov na zadnjih petih državnozborskih volitvah, je to še vedno dvakrat več od najbližjega tekmeca," opozarja Čakš, ki ocenjuje, da mu je to uspelo z najbolj dovršeno volilno kampanjo in zaradi krize vodenja na levici, posledica česa je razdrobitev glasov levo od sredine.

Oba med zmagovalce prištevata še Stranko Alenke Bratušek, Čakš pa tudi Levico in SNS. Vendar je, kot opozarja Staričeva, pri Bratuškovi težava, da njej ni uspelo dobiti poslanskega mandata, kar bo verjetno tudi vplivalo na nadaljnje pogovore stranke o morebitnih novih koalicijah.

Po Čakševih besedah je največji poraženec volitev aktualni koalicijski trojček, ki je kljub izjemno ugodni gospodarski klimi v državi skupaj zbral manj glasov od najmočnejše opozicijske stranke. Če primerjamo usodo drugih strank, ki so v preteklosti nastale kot zmagoviti projekt enih volitev, jo je po njegovem mnenju SMC z desetimi poslanci še srečno odnesla.

Dejan Židan pa je svoji SD, ki velja za dobro organizirano in stabilno tradicionalno stranko, prinesel veliko razočaranje, saj so odkrito in upravičeno napovedovali boj za relativno zmago, pristali pa pod desetimi odstotki. Slednje je po Čakševi oceni poraz predvsem Židana in njegovega vodenja te stranke, "zato bo za večji domet očitno nujna menjava vodstva in sprememba strankine smeri proti zmernejši levo-sredinski politiki". Podobno velik poraženec je po njegovih besedah tudi Karl Erjavec.

Tudi Staričeva pravi, da je med poraženci zagotovo Erjavec, saj je stranka dosegla precej slabši rezultat od tistega pred štirimi leti in tudi Erjavec je ostal pred vrati parlamenta. Med poražence bi lahko po njenih besedah šteli tudi NSi, ker je tik pred volitvami menjala predsednika v želji, da bi zelo izboljšala rezultat, pa ga ni. Pa tudi zato, ker je predsednik stranke Matej Tonin napovedoval, da bo v primeru, če bo izid slabši od 10 odstotkov, odstopil in je seveda potem moral v nedeljo tudi ponuditi odstop.

Zagotovo je manj, kot je pričakovala, dobila tudi stranka SD, čeprav je dosegla soliden rezultat, "a je v kampanjo pravzaprav vstopila s pričakovanji, da bo to prihodnja mandatarska stranka, vsaj če sklepamo po tem, da je v bistvu že predstavljala svojo vlado v senci," ugotavlja Staričeva. Ocenjuje, da se ne glede na to, da je dobil soliden rezultat, zagotovo počuti poraženega tudi Miro Cerar, "kajti ni skrival, da želi nadaljevati svojo politično kariero kot premier, kar pa zagotovo ne bo".

Volilni izid napoveduje težavno oblikovanje vlade

Komentatorja soglašata, da volilni izid napoveduje težavno oblikovanje vladne koalicije. Kot izpostavlja Staričeva, je v parlament prišlo rekordno število strank, poleg tega je večina strank že pred volitvami napovedala in sedaj to ponavlja, da s potencialnim prihodnjim mandatarjem Janšo v vlado ne bodo šli, tako da lahko pričakujemo velike zaplete in zelo dolgo sestavljanje nove koalicije.

Izhodiščno prednost ima, tako Staričeva, zagotovo zmagovalec volitev, ki bo prvi dobil mandat. Janša je spreten in dolgoletni politik, se pravi, da v bistvu pozna neko tehnologijo, kako se take vladne koalicije sestavljajo. Ključno vprašanje pa je, katera od strank, ki pravijo, da v nobenem primeru ne bodo šle v Janševo vlado, lahko popusti, če sploh katera. "Dajmo času čas," pravi Staričeva, ki predvideva, da bo zagotovo velik pritisk tudi na druge stranke, da se ta vladna koalicija vendarle sklene, ker v bistvu za državo ni dobro, da je dolgo brez vlade.

Kar zadeva možnost, da bi vlado sestavljal predsednik LMŠ Marjan Šarec, pa opozarja, da ta priložnosti ne bo dobil avtomatično, je drugouvrščeni in to s kar precejšnjim zaostankom. Če pa bo priložnost dobil, bo moral v bistvu sestaviti vlado, v kateri bo ali NSi ali Levica, obe skupaj zagotovo ne. "Jasno je, da bi bila njegova koalicija sestavljena iz precejšnjega števila strank z neenakim programom. Se pravi, da bi ravno tako potreboval diplomatske in pogajalske spretnosti, da bi to koalicijo spravil za isto mizo in sestavil nek program, ki bi ustrezal enim in drugim," ugotavlja Staričeva.

Čakš je prepričan, da je realno gledano edina močna in stabilna vlada mogoča pod vodstvom SDS ter z NSi in dvema levo-sredinskima strankama. "Za takšno 'mavrično' vlado že pritiska gospodarstvo in verjetno ji bodo naklonjeni tudi pomembni zunanjepolitični partnerji Slovenije, vendar se zaradi izključevalne politike do Janše na levici zdi malo verjetna," pravi.

Podobno kot Staričeva pa opozarja, da bo vsaka koalicija pod vodstvom mandatarja levih strank nujno vsebovala pet ali šest približno enakovrednih partnerjev. Z vodenjem in koordiniranjem takšne vlade bi imel težave tudi izkušen politični maček kot recimo Janez Drnovšek, kaj šele novinec na nacionalni sceni, kot je Šarec.

Tako je mnenja, da bi slednjemu morda uspelo sestaviti vladno koalicijo, a je ključno vprašanje, kako dolgo bi mu jo uspelo usklajeno voditi, sploh če bi tekom mandata prišlo do večjih kriz ali celo izrednega stanja, na primer novega migrantskega vala ali večje gospodarska krize. V tem primeru bi se takšna majava koalicija lahko hitro sesula in Slovenija bi sredi nestabilnih, kriznih razmer zdrsnila v brezvladje. Morda je to scenarij, ki nas lahko še najbolj skrbi, opozarja Čakš.

Medtem ko Čakš meni, da v vsakem primeru ni izključiti tudi propada pogajanj na obeh straneh in novih predčasnih volitev, Staričeva ocenjuje, da so te najmanj verjetna oz. res zadnja možnost, ki se ji bodo vsi poskušali izogniti.

V medijih različni možni scenariji povolilnega dogajanja

Dan po volitvah sicer tudi v drugih medijih analizirajo volilne izide in napovedujejo povolilna dogajanja. Aleš Maver v spletnem Reporterju piše, da bi bilo glede na razmerje sil logično razmišljanje v smeri velike koalicije. A je težava, da bi SDS, Šarčeva lista in NSi skupaj sicer spravili pičlo večino (vred z manjšincema), vendar bi bila taka vlada šibka in glede na zastopanost posameznih blokov neuravnotežena. Zato bi jo bilo skoraj treba razširiti še z eno levosredinsko stranko.

NSi po drugi strani lahko olajša sestavo levosredinske koalicije (ki se na ta način izogne Levici), toda s sedmimi poslanci njena teža v njej ne bo dovolj velika, da bi v njej igrala res pomembno vlogo. Prav tako najbrž jedrni volivci NSi ne bi navdušeno sprejeli udeležbe stranke v večinsko levi vladi, dokler niso izčrpane vse možnosti za oblikovanje kabineta s prevladujočo desno komponento, predvideva Maver.

Medtem pa Grega Repovž v komentarju v spletni Mladini ocenjuje, da je nastop Janše že nakazal taktiko, ki jo nameravata ubrati s predsednikom republike Borutom Pahorjem: če jima bo uspelo manever izpeljati, bo Janša tako ali drugače zavrnil Pahorjevo ponudbo, naj prvi poskusi sestaviti vlado, pravico do "prve noči" pa bosta zaradi domnevnega zavračajočega odnosa ostalih strank do SDS prepustila Šarcu.

Kot piše Repovž, taktika ni nelogična: sveže razdeljena nova mesta v DZ bodo namreč - in to smo videli že v nastopih - dvignila želje in samozavest vseh strank, zato bodo pogajanja zelo težka. Poleg tega: na eni strani se bo pogajal Šarec z ekipo neizkušenih svetovalcev, na drugi strani pa strankarski voditelji, ki so tovrstna pogajanja videli že velikokrat. In bolj kot se bo zapletalo, vsakodnevni komentator dogajanja bo namreč Janša, bolj bo predsednik SDS deloval državniški in moder, je dodal Repovž.