sreda, 11. december 2024 leto 29 / št. 346
Ukrajina v boj s prepovedanim orožjem: Človekoljubne organizacije kritizirajo Bidnovo pošiljanje protipehotnih min
Zahodne organizacije za človekove pravice so ameriškega predsednika Joeja Bidna obsodile zaradi oskrbe Ukrajine s protipehotnimi minami in odhajajočega ameriškega voditelja obtožile, da je prelomil obljubo iz leta 2022 o omejitvi njihove uporabe.
Ta poteza je sprožila ogorčenje, predstavniki človekoljubnih organizacij pa opozarjajo na uničujoče in dolgoročne posledice orožja.
»Protipehotne mine so nediskriminatorno orožje, ki ubija in pohablja civiliste, zlasti otroke, še generacije po koncu vojn,« je po poročanju Politica dejal Hichem Khadhraoui, izvršni direktor Centra za civiliste v spopadih (CIVIC).
»To orožje ne more razlikovati med civilisti in borci, kot to zahteva mednarodno humanitarno pravo.«
»Ponižujoče in odkrito šokantno je, da je predsednik Biden sprejel tako posledično in nevarno odločitev, tik preden je njegova zapuščina javne službe zapečatena za zgodovinske knjige,« je dejal Ben Linden, višji uradnik Amnesty International USA.
Bidnov preobrat prihaja sredi vse večjih zaskrbljenosti Nata glede vse hitrejših pridobitev Rusije na bojišču v Donbasu, regiji Kursk in delih Ukrajine.
This is how the Anti-Personnel landmine works, and why it was illegal for combat use. pic.twitter.com/r6lTZqXYuD
— Abu (@Abu_007_) November 20, 2024
Mine, ki so namenjene upočasnitvi ruskega napredovanja, so ameriški uradniki opisali kot »neobstojne«.
Za razliko od tradicionalnih se deaktivirajo, ko se baterija izprazni.
»So električno varovane in za detonacijo potrebujejo baterijsko napajanje. Ko se baterija izprazni, ne bodo eksplodirale,« je dejal ameriški uradnik, ki je anonimno branil odločitev Bele hiše.
Kljub temu zagotovilu so kritiki trdili, da takšni zaščitni ukrepi ne odpravljajo tveganj.
Skoraj 130.000 kvadratnih kilometrov Ukrajine pred letom 2014 – območje, ki je večje od Anglije – je treba po lastnih ocenah Kijeva že očistiti min in neeksplodiranih ubojnih sredstev.
O tem se je v Ljubljani prav zaradi angažiranja sklada ITF mudila Olena Zelenska, soproga ukrajinskega samodržca.
Glavni namen dvodnevnega obiska je bilo zasedanje svetovalnega odbora ITF, mednarodnega sklada za razminiranje s sedežem v Sloveniji.
In medtem ko so v Slovenije ob prisotnosti Olene zelenske potekale razprave o tem, kako razminirati Ukrajino - je Ukrajina pričela prejemati protipehotne mine, ki so tudi v Ukrajini prepovedane.
Biden je podobno tudi leta 2023 v Kijev poslal kasetno strelivo, kar je bila še ena močno kritizirana poteza zaradi potenciala orožja, da poškoduje civiliste.
Odobritev protipehotnih min je v močnem nasprotju z njegovo politiko iz leta 2022, ki ZDA omejuje uporabo ali prenos protipehotnih min, razen na Korejskem polotoku.
Ta politika je razveljavila odločitev takratnega predsednika Donalda Trumpa o razširitvi uporabe kopenskih min.
Bela hiša naj bi Ukrajino pozvala, naj omeji uporabo min na svoje ozemlje in se izogiba civilnim območjem. Vendar so skupine za človekove pravice do takih zagotovil še vedno skeptične.
Več kot 160 držav je podpisalo Ottawsko pogodbo iz leta 1997, ki prepoveduje proizvodnjo in prenos protipehotnih min, vendar ne tudi ZDA in Rusija.
Ukrajina je podpisnica dogovora iz leta 1997, ki ga je ratificirala leta 2005, kar pomeni, da Ukrajina v posredniški vojni zveze NATO proti Rusiji uporablja prepovedano in skrajno nehumano orožje.
Slovenija, v kateri je sedež ITF pa za to početje Ukrajini celo nudi diplomatsko kritje s slavnostnim sprejemom soproge ukrajinskega samodržca, namesto da bi ravnanje Ukrajine obsodila, kar je še en zavržen in napačen korak v dolgi seriji podobnih napak številnih slovenskih vlad, ko gre za zunanjepolitične in varnostne odločitve.