Trump nadaljuje z ofenzivo proti Clintonu in Clintonovi

Republikanski kandidat za predsednika ZDA Donald Trump je na svojih političnih zborovanjih po nedeljskem televizijskem soočenju nadaljeval z ofenzivo proti demokratki Hillary Clinton, ki jo je začel v St. Louisu. Clintonova pa je pozvala Američane naj jo volijo, da pokažejo svetu, da niso taki kot Trump.

Republikanski kandidat si verjetno ne bo več opomogel od petkove objave video posnetka, v katerem se hvali s spolnimi napadi na ženske, stranka pa skuša rešiti, kar more brez kandidata, ki si ga v nasprotju z večino svojih volivcev nikoli ni želela.

Trump je na dveh zborovanjih v Pensilvaniji v ponedeljek zatrdil, da se je imel v nedeljo v St. Louisu imenitno, ker je uspešno napadel Clintonovo, ki da ni imela obrambe, razen laži.

Podporniki so kričali, da jo je treba zapreti, kar je Trump napovedal med soočenjem in ZDA s tem vrgel na raven "banana republik", iz katerih so se dolga leta norčevali.

Za svoje nesramne izjave o ženskah se niti več ne opravičuje in ponavlja, da je šlo le za "pogovor v slačilnici". Ameriški poklicni športniki od igralcev NBA, nogometa, baseballa in drugih športov mu sporočajo, da se v slačilnicah govori marsikaj, ampak o grabljenju ženskih spolovil več ne.

Trump je v Pensilvaniji zanemaril pripravljeno besedilo in ostro napadal Billa Clintona, da je napadal nedolžne ženske. Zatrdil je, da Clintonova zmaguje s pomočjo medijev, kar je verjetno največji "ostržek" vseh njegovih dosedanjih izjav.

Če je imel katerikoli kandidat v zgodovini ZDA koristi od medijev, predvsem televizij, je bil to Trump. Te so ga na koncu sicer tudi pokončale, saj se sporni video posnetek nenehno prikazuje in pritiska na celotno republikansko stranko.

"Kdor ni z nami, je proti nam," je strankarske kolege v ponedeljek posvaril nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich, ki je skupaj z nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem pripravljen ostati s Trumpom do bridkega konca.

Gingrichevo opozorilo je bilo namenjeno predvsem nasledniku Paulu Ryanu, ki je v ponedeljek povedal, da Trumpa ne bo več zagovarjal, podpiral ali nastopal skupaj z njim na zborovanjih. Veliko njegovih kolegov je že povedalo tudi, da Trumpa ne bodo volili. Ryan se bo osredotočil na ohranitev republikanske večine v predstavniškem domu, da Clintonova ne bo imela neomejenih pooblastil.

Protiutež bo potrebna, čeprav bi morala glede na objavljeno elektronsko pošto, ki so jo WikiLeaksu posredovali neimenovani hekerji, priti bolj z leve kot desne. WikiLeaks je zamudil vlak, da zaustavi Clintonovo, ki je finančnim voditeljem med drugim izrazila mnenje, da so najbolj usposobljeni za oblikovanje regulacij finančne industrije.

Dejala je tudi, da morajo politiki imeti javno in zasebno stališče. Politika naj bi bila kot izdelava klobas. Proces ni privlačen, čeprav imajo ljudje radi končni izdelek. Te izjave, skupaj z izrazi podpore prosti trgovini, bi ji lahko onemogočile zmago proti Bernardu Sandersu, če bi prišle na dan v času strankarskih volitev.

Sedaj je že prepozno, ker pod medijskim soncem ne raste nič razen Trumpa. Njegovi izrazi podpore Rusiji in ruskemu predsedniku so demokratom omogočili izgovore, da objavam WikiLeaksa ni verjeti, ker da so prišle informacije od Rusov in so zagotovo ponarejene.

Trump je Rusijo spet zagovarjal v nedeljo na soočenju, ko jo je pohvalil, da se bori proti Islamski državi v Siriji. Na enak način je pohvalil tudi sile predsednika Bašarja Asada in Iran, ki ga je malce prej imenoval za glavnega podpornika terorizma na svetu.

Še bolj presunljiva je bila njegova kritika ZDA z istimi besedami, kot jih v Varnostnem svetu ZN uporablja ruski veleposlanik Vitalij Čurkin. Dejal je, da ZDA ne ločijo med zmernimi uporniki in teroristi v Siriji.

Prebivalci Sirije od Trumpa ne morejo pričakovati veliko pomoči, vendar enako velja za Clintonovo. Demokratka bi sprejela nekaj več beguncev od tam, resne rešitve za končanje spopadov pa nima.

Ameriških vojakov na teren ne bo poslala. Ustanovila bi območja prepovedi poletov, čeprav sedaj nad nebom Sirije vlada Rusija. Oborožila bi Kurde, pri čemer ni omenila zaveznice Turčije, ki temu odločno nasprotuje.

Trump bi v Siriji ustanovil varna območja, ki jih bodo financirale arabske države, Clintonova pa bi ameriške napade usmerila na voditelje IS, kot je Abu Bakr al Bagdadi.