REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trojanski ukrošovinizem: Kako so Ukrajinci v Sloveniji z zavržnim pismom zoper Netrebkovo potrdili svoj rasizem

Trojanski ukrošovinizem: Kako so Ukrajinci v Sloveniji z zavržnim pismom zoper Netrebkovo potrdili svoj rasizemUkrajinski trojanski konj - protest proti sopranistki Ani Netrebko. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ukrajinci v Sloveniji so se s posebnim pismom - v resnici zahtevo - »zavzeli proti nastopu sopranistke, ki je pozirala z zastavo proruskih separatistov.«

Na letošnjem 70. Ljubljana Festivalu je namreč za konec avgusta napovedan tudi nastop ruske sopranistke Ane Netrebko, ki naj bi nastopila skupaj z možem, tenoristom azerbajdžanskega rodu Jusifom Ejvazovom.

Ukrajinci, ki so se zatekli v Sloveniji ji sedaj očitajo, da je Ana Netrebko v preteklih letih veljala za podpornico Kremlja in da je leta 2014 pozirala z zastavo proruskih separatistov v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinska skupnost Slovenije je na Festival Ljubljana že naslovila peticijo, v kateri pozivajo k odpovedi nastopa v Ljubljani tako Netrebkove kot njenega soproga, Azerbajdžanca.

Peticijo z naslovom Ni treba Netrebko je doslej po navedbah prvopodpisanega Jevgenija Gorešnikova, raziskovalca z Instituta Jožef Stefan, podpisalo več kot 700 oseb.

Kot so med drugim zapisali v peticiji, ukrajinska skupnost Slovenije ostro obsoja načrtovani nastop Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova 26. avgusta 2022 v Cankarjevem domu v Ljubljani, saj »nastope umetnikov, ki neposredno podpirajo zločinski režim diktatorja Putina«, ocenjujejo kot nesprejemljive.

Kaj uvaža EU iz Ukrajine
Kaj uvaža Evropska unija iz Ukrajine. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Kultura je najmočnejše orožje v vojni proti Rusiji.

Več stoletij je Rusija izkoriščala ravno kulturo za prikrivanje svojih imperialističnih zločinov. In dokler Rusija načrtno izvaja genocid nad ukrajinskim narodom in njegovo kulturo, obstreljuje z raketami otroške zdravstvene domove, porodnišnice, univerze, šole, muzeje, cerkve, knjižnice, je kakršnokoli sodelovanje s tistimi, ki podpirajo vojne zločine, nesprejemljivo,« so še zapisali v peticiji.

Kritiki njenega nastopa sporočajo, da so po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja nekatere operne hiše, med njimi newyorška Metropolitanska opera, sporočile, da Ana Netrebko pri njih ni dobrodošla.

Kasneje je Ana Netrebko zaradi kritik, da je blizu Kremlju, sama odpovedala koncerte.

Nato pa sporočila, da se maja vrača na koncertne odre.

Pri tem je javno zapisala, da ne podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Gre seveda za še en primer ukrajinskega šovinizma, ki je v veliki meri okužil tudi zahodno Evropo.

Vojne seveda so bile in bodo, toda to ne pomeni, da je prav, da se poleg gospodarskih stikov prekinjajo še kulturni in umetniški stiki med različnimi narodi.

To politiko je v Sloveniji vodila Janševa vlada, proti kateri so ljudje množično glasovali 24. aprila letos.

Lahko samo upamo, da sedanje kulturne oblasti pa tudi vodstvo Cankarjevega doma ne bodo sledile to pogubno politiko nekdanje vlade Janeza Janše.

Onemogočanje nastopa Netrebkovi v Sloveniji bi bil pljunek na vso narodnoosvobodilno zgodovino Slovenije, pljunek na slovensko podporo pravici narodov do samoodločbe in podpora ukrajinskim neonacistom in drugim šovinistom, ki so in še vedno preganjajo Ruse v svoji – prav zato – vse manjši in vse bolj okrnjeni državi Ukrajini.

Zdi se nepredstavljivo, da bi Festival Ljubljana ali nova slovenska vlada na mig tukaj živečih Ukrajincev strumno odslovila slavno sopranistko zato, ker je Rusinja.

Vse skupaj je še posebej neprimerno v primeru Ane Netrebko, ki ima tudi avstrijsko državljanstvo, kar pomeni, da si jo nekateri na Slovenskem živeči vročeglavi Ukrajinci želijo »kaznovati« zaradi njene nacionalnosti, ker naj bi bila etnična Rusinja.

Enako absurdna je kritika glede slikanja s separatistično zastavo regije na ukrajinskem vzhodu, ki si je želela - tako kot leta 1991 Slovenija - osamosvojiti.

To ni noben zločin.

V svobodnih državah ima lahko vsak svoja politična stališča.

In separatizem je, kot je odločilo Meddržavno sodišče v primeru Kosova, problem in kršitev pozitivnega prava praviloma le s stališča notranje zakonodaje neke države, ne pa nekaj, kar bi morala a priori aktivno preganjati vsa mednarodna skupnost.

S slikanjem z zastavo Donbasa torej sopranistka ni naredila nič napačnega.

Šele priznanje nezakonito razglašene državnosti je lahko kršitev in mednarodni delikt.

Ta delikt pa lahko stori le država, ne pa posameznik, kar je pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu v primeru ocene zakonitosti deklaracije o neodvisnosti Kosova prepričljivo navedel James Crawford.

S slikanjem z zastavo Donbasa torej sopranistka ni naredila nič napačnega

Razvpiti ukrajinski bataljon Azov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ne pozabimo, leta 2014 je bil v Ukrajini izveden državni udar (ki mu EU ni nasprotovala in ga je celo podprla), slikanje z zastavo upornikov zoper nelegitimno oblast pa zato lahko razumemo tudi kot svobodoljubno dejanje.

Kdor se s tem ne strinja, ima seveda lahko svoje mnenje, ne bi pa smel svojih pogledov s prepovedmi nastopov v popolnoma drugi, umetniški smeri vsiljevati drugim.

Še posebej pa nam ne bi smeli svojih pogledov s prepovedmi nastopov ruskih umetnikov vsiljevati v Evropi, ki je hinavsko, z dvojnimi kriteriji podpirala ena separatistična gibanja (Kosovo), druga pa ne (Katalonija), odvisno od interesov.

In s tem povzročila nestabilnost in propad pravil, zaradi katerih je prišlo med drugim tudi do vojne v Ukrajini.

Ob tem so tudi druge velike sile, podobno kot to sedaj prvič v večjem obsegu počne Rusija po koncu hladne vojne, v tujini povsem nezakonito intervenirale velikokrat, pa zoper te države, kaj šele umetnike, nikoli niso bile uvedene sankcije.

In zato ne bi bilo prav, če bi se tokrat postopalo drugače.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ne pozabimo, tudi v času balkanskih vojn so se kulturni stiki med narodi ohranjali, v Sloveniji tudi s sklicevanjem na mednarodne konvencije ob uvozu srbskega tiska, in na koncu pomagali pri preseganju nasprotij in celjenju ran.

Vse skupaj je škandal tudi zato, ker je zadevno 'odprto pismo' dokaz, da so se Ukrajinci v Sloveniji pričeli obnašati tako, kakor da so oni gospodarji te države in družbe in želijo Sloveniji in njenim kulturnim institucijam celo odrejati, koga bodo lahko sprejele in katero umetnost, glasbo bo lahko slovenska publika – ki bo prišla poslušati petje in ne politiko – sploh lahko poslušala.

Trditve, da Rusija izvaja genocid in da je kultura orožje Rusije so prav tako neutemeljene.

Povsem nasprotno pa je seveda res, da je Ukrajina že pred vojno sprejela rasistične zakone, usmerjene proti Rusom in drugim manjšinam.

Spomnimo, režim v Kijevu je prepovedal javno rabo ruščine in sam (ob obilni pomoči predvsem ZDA) posejal seme vojne, v kateri se je Ukrajina pozneje znašla.

Ukrajina je tam živečo rusko manjšino majorizirala in kršila manjšinske pravice, kar Slovenci poznamo iz Jugoslavije, kjer smo bili tudi Slovenci »separatisti« enako kot rusko govoreči ljudje na vzhodu Ukrajine, ki se danes borijo za svoj obstoj in materni jezik.

'Zakon o prvotnih narodih Ukrajine' priznava polne narodnostne/državljanske pravice samo »ukrajinskim državljanom«, ki so »skandinavskega oziroma germanskega porekla, Karaitom in Tatarom...«

Mnogi v Sloveniji žal ne vedo, da je 21. julija leta 2021 ukrajinski parlament (Rada) sprejel Zakon o prvotnih narodih Ukrajine.

Zakon je bil objavljen v njihovem uradnem listu (Vidomosti Verhovnoji Radi).

Zakon priznava polne narodnostne/državljanske pravice samo »ukrajinskim državljanom«, ki so »skandinavskega oziroma germanskega porekla, Karaitom in Tatarom...«

Samo ti imajo pravico polno uživati vse človeške pravice in temeljne svoboščine.

Gre za edini rasistični zakon, sprejet v Evropi po drugi svetovni vojni.

Le-ta namreč zakonsko opredeljuje Ruse, Beloruse in pripadnike manjšin (Madžare, Romune, Bolgare in Rome) kot ukrajinske »sekundarne državljane«.

In šele na tej podlagi je nato - ob stalnem bombardiranju ruske manjšine v Donecku in Lugansku - prišlo do vojne, kot jo razkriva animacija spodaj.

V skladu z Zakonom o prvotnih narodih Ukrajine je ukrajinska vlada ukinila vse medije v ruščini, odpravila poučavanje v ruskem jeziku, omejila poslovanje v ruskem jeziku, pregnala rusko literaturo, uvedla blokado ruskih elektronskih medijev ... itd.

Glede na to, da želi Ukrajina postati del EU, so se seveda prizadete države zaradi teptanja pravic svojih v Ukrajini živečih sorojakov, manjšin - pritožile Svetu Evrope.

Le-ta pa ni storil čisto nič.

Zatiranje narodnostnih pravic očitno ni evropska vrednota.

Toliko o evropskih vrednotah.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenija bi zato morala podpirati Donbas, ne pa z neonacistično ideologijo prepojen režim razvpitega ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega.

Če pa slovenska vlada ne podpira osamosvojitvene vzgibe ljudstva, ki živi v Donbasu, je to problem vlade oziroma slovenskih vlad, toda nikjer ne piše, da bi morali zgrešeni politiki slovenskih vlad slepo slediti tudi delavci v kulturi.

V tem primeru bi šlo za diktat politike, enoumje, cenzuro.

Beg podpornikov neonacizma, kot to vidijo Rusi
Beg podpornikov neonacizma, kot to vidijo Rusi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Onemogočanje nastopa Ani Netrebko v Sloveniji bi bil zato pljunek na vso narodnoosvobodilno zgodovino Slovenije, pljunek na slovensko podporo pravici narodov do samoodločbe in podpora ukrajinskim neonacistom in drugim šovinistom, ki so in še vedno preganjajo Ruse v svoji – prav zato – vse manjši in vse bolj okrnjeni državi Ukrajini.

Vse skupaj je velik škandal tudi zato, ker je omenjeno 'odprto pismo' dokaz, da so se Ukrajinci v Sloveniji pričeli obnašati tako, kakor da so oni gospodarji te države in družbe.

Zdaj je očitno, da želijo Sloveniji in njenim kulturnim institucijam celo odrejati, narekovati, koga bodo lahko sprejele in katero umetnost bo lahko slovenska publika –, ki bo prišla poslušati petje in ne politiko – sploh lahko gledala in poslušala.

Vir: Zajem zaslona, Twitter
Tega nam res ni bilo treba – uvoza ukrajinske netolerance in šovinizma, ki so ga izpričali podpisani podpisniki tega sramotnega pisma, po katerem se ni potrebno ravnati, pač pa ga je potrebno odvreči tja, kamor spada – na smetišče zgodovine.

Tega nam res ni bilo treba - da nam s šovinizmom zavedeni Ukrajinci odrejajo, koga od umetnikov bomo v Sloveniji smeli povabiti, sprejeti, koga bomo lahko poslušali in koga ne.

Gre za absurd brez primere.

Namesto da bi bili Ukrajinci v Sloveniji hvaležni za pomoč, ki jim jo ta država in njeni davkoplačevalci daje(mo), namesto, da bi spoštovali kulturo te države se zdaj osorno vtikajo tja, za kar niso pristojni, hkrati pa s tem razkrivajo svoj šovinizem, nespoštovanje različnosti in željo po pregonu drugače mislečih, kar je v Sloveniji še vedno nekaj nesprejemljivega.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Takšno ravnanje bi moralo biti nesprejemljivo povsod, tudi v Ukrajini, kaj šele v Sloveniji.

Tega nam res ni bilo treba – uvoza ukrajinske netolerance in šovinizma, ki so ga izpričali podpisani podpisniki tega sramotnega pisma, po katerem se ni potrebno ravnati, pač pa ga je potrebno odvreči tja, kamor spada – na smetišče zgodovine.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ni dvoma, da pri sporni zahtevi po prepovedi nastopa sopranistke Ane Netrebko v Ljubljani gre za ukrajinskega trojanskega konja, s katerim Evropa iz Ukrajine uvaža vse najslabše, predvsem pa tradicijo šovinizma in neonacizma.

Za katero smo mislili, da je na Stari celini že davno izkoreninjena.

Delite članek