Topovi ali maslo? Evropske države dajejo vse več za vojsko, za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu - pa še vedno premalo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je opozorila, da je padec industrijske proizvodnje opozoril na nezadostne ukrepe države.

Aprilski padec industrijske proizvodnje, ki je na mesečni ravni dosegel 7,9 odstotka, na medletni pa 8,8 odstotka, je opozorilni znak o nezadostnih ukrepih države na področju energetike, sporoča Gospodarska zbornica Slovenije.

V GZS so spomnili na statistične podatke za april, po katerih je Slovenija zaznala daleč največji, skoraj osemodstotni, mesečni padec industrijske proizvodnje.

Slovenija je v mesečni primerjavi zabeležila največji, 7,9-odstoten padec industrijske proizvodnje. https://t.co/hOQEr8nKNw

— Insajder.com (@insajder_com) June 18, 2023

V območju evra kot celoti se je medtem aprila v mesečni primerjavi proizvodnja celo okrepila za odstotek, v celotni Evropski uniji (EU) pa za 0,7 odstotka.

Kot spominjajo, že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za več kot 20 odstotkov.

Zato je tudi dragega alžirsklega plina nenadoma - dovolj za vse.

Zakaj? Zato, ker industrija ustavlja proizvodnjo!

Po podatkih Analitike GZS-ja se je od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti.

Je pred kolapsom. 7,9% padec industrijske proizvodnje.

— gregor preac (@GPreac) June 15, 2023

Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zaznali v papirni industriji (-21 odstotkov), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19 odstotkov), obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji pohištva (-12 odstotkov) in v obdelavi kovin (-10 odstotkov).

Alarmanten je po navedbah zbornice tudi podatek, da dejavnosti, ki so v tem obdobju zaznavale več kot petodstotni padec industrijske proizvodnje, zaležejo za 35 odstotkov celotne industrijske proizvodnje.

Na GZS-ju so ob tem dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja.

Če ta industrija ne bo imela konkurenčnih poslovnih pogojev, pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem.

V zbornici so pri tem spomnili na svoje ocene, da bo Slovenija, če ne bo zaščitila gospodarstva, na letni ravni izgubila več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov.

GZS poziva k cenovni kapici za velika industrijska podjetja https://t.co/mVbKHyXGfV

— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) June 19, 2023

Na majskem dogodku na to temo so gospodarstveniki iz reprezentativnih delodajalskih združenj med razlogi poudarili previsoke cene električne energije in zahtevali ukrepe, ki so, kot pravijo, primerljivi tistim drugje po državah EU.

Vlada je sicer pomagala gosdpodarstvu, a očitno ne dovolj.

Podobno velja za gospodinjstva.

Cene plina na borzah so strmoglavile, toda gospodinjstva zanj še vedno plačujejo največ doslej. Medtem nekateri trgovci tolčejo dobičke. Do kdaj?

— muaddib900 (@muaddib900) June 14, 2023

Slovenska vlada se je nedavno odločila za dvig davka na energijo na »staro« raven, z znižane 9,5 odstotka na 22 odstotkov.

Obdobje se je končalo 31. maja, položnice za gospodinjstva pa bodo odslej višje.

Leto dni je bil namreč davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.

Še vaši so obupali nad vami pic.twitter.com/0EvRVeaZzF

— Katarina Barbara Zadravec (@ZadravecBarbara) May 31, 2023

Šlo je za enega od protidraginjskih ukrepov, ki so povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu zagotovili nekaj sto evrov prihranka.

Natančneje: po izračunih ministrstva je povprečni gospodinjski odjemalec na letni ravni s temi ukrepi prihranil od 110 do 334 evrov pri dobavi električne energije in od 90 do 675 evrov pri dobavi zemeljskega plina.

Ukinitev se opravičuje na različne načine, predvsem pa z argumentom, da je EU že ublažila posledice energetske krize, da morajo članice Evropske unije v prihodnje voditi bolj fiskalno vzdržno politiko in podobno.

To občutimo v demarnicah vse je dražje ampak PV vidi prihodnost Slovenije

— Simon Mlinar (@Kersterin121) May 24, 2023

Absolutne številke se zdijo velike, toda poglejmo, koliko denarja so ti prvi ukrepi prinesli gospodinjstvom glede na odstotek BDP-ja in koliko na glavo prebivalca:

Avstrija  0,11  /  97 evrov

Belgija   0,08  /  91 evrov

Bolgarija 0,15  / 28 evrov

Hrvaška  0,07 /  29 evrov

Ciper  0,06  /    52 evrov

Češka  0,16 /   111 evrov

Danska  0,03 /  22 evrov

Estonija 0,04  / 24 evrov

Finska  0,03  /  18 evrov

Francija  0,12  /  82 evrov

Nemčija  0,09  /  76 evrov

Grčija  0,13  /  46 evrov

Madžarska  0,19 /  67 evrov

Irska  0,05  /  32 evrov

Italija  0,11  /  67 evrov

Latvija  0,06  /  28 evrov

Litva  0,09  /   32 evrov

Luksemburg   0,02  /  23 evrov

Malta  0,04  /  18 evrov

Nizozemska  0,05  /  44 evrov

Poljska  0,17  /  65 evrov

Portugalska  0,08  /  34 evrov

Podatki za Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Švedsko v tem obdobju še niso bili zbrani, toda glede na javno objavljene podatke držav EU za obdobje od septembra 2021 do januarja 2023, ki prikazujejo sredstva, ki jih je posamezna država namenila za zaščito gospodinjstev in podjetij pred naraščajočimi cenami energije in njihovimi posledicami na življenjske stroške lahko vidimo, da je bilo povprečje Evropske unije v tem prvem obdobju 0,1 odstotka BDP in 60 EUR na prebivalca.

Kot lahko vidimo, so med državami EU precejšnje razlike v odzivih fiskalne politike na energetsko krizo. Nekatere države, kot so Madžarska, Češka in Poljska, so za podporo svojim potrošnikom namenile več kot 0,15 odstotka svojega BDP-ja ali več kot 100 EUR na prebivalca, medtem ko so druge, kot so Danska, Finska in Luksemburg, namenile manj kot 0,05 odstotka njihovega BDP ali manj kot 25 EUR na prebivalca.

Vendar te številke ne odražajo nujno celotnega obsega vpliva energetske krize na posamezne države niti učinkovitosti njihovih političnih ukrepov.

Na njihove odgovore in odpornost na energetsko krizo lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so struktura in sestava njihovih energetskih trgov, njihova stopnja odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, njihova stopnja energetske učinkovitosti in diverzifikacije ter njihovi socialni in gospodarski pogoji.

Če pa te podatke primerjamo s podatki, koliko iste države trošijo za vojsko lahko vidimo, da se jed v prvi fazi krize od deset do dvajsetkrat več denarja istočasno porabilo za »obrambo« oziroma za vojaške izdatke.

In Slovenija za obrambo znova daje vse več ter se približuje dvem odstotkom BDP-ja. Ne samo oklepnike, kupila bo tudi protiletalske sisteme IRIS-T za preko 200 milijonov evrov.

Nekatere države ob tem za vojsko porabijo še bistveno več, po podatkih SIPRI pa so rekorderke zgornje države na grafu spodaj.

Skupna pomoč držav je sicer večja.

Po podatkih Svetovne banke je slovenski BDP na prebivalca leta 2020 znašal 28.751,47 ameriških dolarjev.

Zadnja razpoložljiva ocena za leto 2021 je 32.000 dolarjev.  Slovenska vlada načrtuje ukrepe v vrednosti skoraj 5 milijard evrov za boj proti energetski krizi v letu 2023, je 26. septembra 20223 v parlamentu napovedal premier Robert Golob.

Od tega zneska bo 1,5 milijarde evrov šlo za podjetja, gospodinjstva pa bodo prejela 1,2 milijarde evrov.

Vlada se je odločila tudi razširiti obstoječe ukrepe za podporo naraščajočim računom za energijo in uvesti nove podporne ukrepe, kot sta osnovni energetski paket za plin (270 €) in elektriko (122 €) za gospodinjstva.

To bi seveda pomenilo, da je v tej krizi celotna pomoč države (prebivalstvu in podjetjem) dosegla okoli 7,4 odstotka, toda po podatkih vlade je dejanska številka okoli le 2 odstotka.

A če gre zgolj za gospodinjstva in račune za energijo, potem se ta pomoč meri v desetinkah odstotkov.

Toda podatki o pacu industrijske proizvodnje kažejo, da so izgovori, da države ne morejo še bolj pomagati gospodarstvu in prebivalstvu neutemeljeni.

Še več - če bi evropske države vodile manj konfliktno zunanjo politiko ne bi porabljale deset ali dvajsetkrat več za orožje kot pa za »maslo« kot sedaj v obliki pomoči gospodinjstvom za račune za energijo.

Ne bi bile prisiljene dvigniti vojaških proračunov za dvakrat (Slovenija z odstotka BDP-ja na najmanj dva) in še najmanj dvakrat ali štirikrat toliko denarja dati za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, po kateri prebivalci in podjetja živijo slabše kot v obdobju pred tem.

Da o tem, da se istočasno zaradi nakupov alžirskega in ameriškega plina namesto cenejšega ruskega plačujejo še desetkrat dražji energenti, predvsem drag utekočinjen plin, sploh ne govorimo…

Viri:

Energy prices and security of supply - Consilium (europa.eu)

Energy crisis in Europe: Which countries have the cheapest and most expensive electricity and gas? | Euronews

EU action to address the energy crisis (europa.eu)