Toliko slabše za dejstva: Nova študija razkrila, zakaj desničarji razmišljajo poenostavljeno in zanemarjajo neprijetna dejstva

Obstajajo številne študije, ki dokazujejo kritično povezavo med potrditvijo desničarskih ideologij in slabšo uspešnostjo pri izvajanju kognitivnih, spoznavnih nalog.

Ena od zadnjih pa še nekoliko podrobneje osvetljuje, zakaj je posameznike z desnimi prepričanji tako težko prepričati z objektivnimi dejstvi, da so v zmoti – druge pa ne.

Ker noben drug član ni znal izpolniti formularjev za kandidaturo.

— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) June 17, 2021

Raziskovalci so namreč ugotovili, da na splošno posamezniki, ki so desničarskih prepričanj redkeje razmišljajo o političnih vprašanjih na bolj zapletene načine, pač pa raje razmišljajo poenostavljeno.

Ko psihologi v teh primerih ocenjujejo motivacijo, jo običajno povezujejo s težnjo po selektivni pozornosti in sklepanju, ki ohranja stara prepričanja.

Vendar obstaja tudi alternativna razlaga slabše kognitivne uspešnosti desničarjev, ki trdi, da so takšni posamezniki, namesto da bi bili manj sposobni, preprosto manj motivirani za dobro izvajanje kognitivnih nalog.

To je bila tudi hipoteza, ki jo je preizkusila skupina nemških, švicarskih in danskih raziskovalcev.

Rezultati njihove študije so objavljeni v časniku Cognition.

Vsakega od 405 udeležencev so izmerili glede potrebe po spoznavanju (NfC) - prednostno zanašanje na analitično, ne pa intuitivno obdelavo informacij, ki je povezana z levičarsko in desničarsko ideologijo in glede na družbeno-kulturne vidike desničarskega mišljenja, zlasti desničarskega avtoritarizma (RWA).

Neonaci Rumenim jopičem je Simoniti podelil status NVO.
Ponavljam, Rumeni jopiči so postali NVO.  https://t.co/4AR2fhXWb3

— Novice iz beznice (@NoviceIzBeznice) June 15, 2021

V drugi študiji so na motivacijo vplivali z zagotavljanjem (ali ne) denarne spodbude za uspešnost.

Na koncu so udeleženci dobili vrsto vprašanj, znanih kot CRT, v katerih »intuitiven, a napačen odgovor ... hitro pride na misel.«

Na primer: »Kij in žoga staneta skupaj 1,10 dolarja (USD). Kij stane 1,00 dolar več kot žoga. Koliko stane žoga?«

Nižje od fašista je le še strahopetni fašist.

In Simoniti je na samem dnu.

— anarh M (@anarhistM) June 15, 2021

Večina anketirancev odgovori, da žoga stane 0,10 dolarja, čeprav osnovna aritmetika kaže, da mora biti cena 0,05 dolarja (0,05 USD + 1,05 USD = 1,10 USD).

CRT lahko uporabimo kot dokaj zanesljivo merilo svoje pripravljenosti, da »razmislimo o intuitivno privlačnem odgovoru, ki je bistveni element analitičnega (v nasprotju z intuitivnim) mišljenja.«

Rezultati obeh študij potrjujejo hipotezo, da je vsaj nekaj razlike v uspešnosti kognitivnih nalog med »levičarskimi« in »desničarskimi« udeleženci tudi posledica motivacije.

Natančneje, učinkovitost CRT je bila negativno povezana z RWA in pozitivno v povezavi z NfC.

Povedano drugače: Avtoritarni desničarji so manj zapleteno in slabše razmišljali, bolj logično pa so razmišljali tisti, ki niso razmišljali intuitivno, pač pa analitično.

By Kordišev Mihec:
Janša čestita Trumpu, Trump izgubi volitve. Janša čestita Madžarski, Madžarska izgubi tekmo. Janez, naredi državi uslugo in čestitaj samemu sebi

— Missyblinde (@missyblinde) June 16, 2021

Poleg tega je denarna spodbuda izboljšala uspešnost CRT za posameznike z visoko stopnjo desničarskega avtoritarizma (RWA), ne pa tudi za posameznike z nizko stopnjo RWA.

Z drugimi besedami: Na večje avtoritarneže ima denarna motivacija pri odločitvah določen vpliv, na tiste z nizkimi dohodki pa sploh ne.

While @vladaRS is making big efforts to cut #NGO's from state budget, @mk_gov_si granted the status of #NGO of special importance to a pro-government neo - #nazi group @RJopici.
Their leader is known for provoking & attacking critics of the government, especially the weaker ones. pic.twitter.com/7FDjDCMPKd

— Prof.dr.mag.art.Leo (@theevilevi) June 15, 2021

Medtem ko ta študija dokazuje, da ima motivacija vlogo pri kognitivnih razlikah v uspešnosti, bo potrebno več raziskav, da bi razumeli, zakaj in v kakšnih okoliščinah.

Avtorji ponujajo nekaj teoretičnih razlag za svoje rezultate, vključno z dejstvom, da lahko na kritično razmišljanje desničarski posamezniki gledajo negativno (zaradi skupinske zvestobe in spoštovanja avtoritete) ali teorije, da je otopitev človekovega razumevanja strateška prednost, če se želimo izogibati informacijam ali razmišljanjem, ki ogrožajo človekov pogled na svet.

Kljub nekaterim omejitvam ta študija dokazuje potrebo po bolj podrobnem raziskovanju tega, kako politične ideologije komunicirajo z razumom.

Vse to je lahko pomembno tudi pri razumevanju domače politične scene.

Zakaj mamo sploh šole, če bl k je člouk neveden, bolj eminentne položaje lohk zasede. Js recimo ne ločim Pikasa od Leonarda. A sm lohk direktor kake galerije al pa kr naslednji minister za kulturo?

— Sofija Leron (@KaktusKaktus) June 16, 2021

Tudi v Sloveniji v praksi vidimo, da zaradi spoštovanja Janševe avtoritete njegove »ovčice« pridno stopajo po njegovi poti, medtem ko se na vse zdravorazumsko gleda - z nezaupanjem.

Prav tako študija pojasnjuje, zakaj velika večina neizobražene in slabo plačane volilne baze Janeza Janše s tako težavo sprejema racionalne argumente.

Banda https://t.co/fvoEYUo8LZ

— Tone Martinjak (@ToneMartinjak) June 9, 2021

Študija prav tako pojasnjuje, zakaj se abotnim zapisom v Demokraciji, žaljivkam na Novi24TV ali primitivizmom Janeza Janše na Twitterju ni mogoče zoperstaviti z racionalnimi argumenti.

Otopitev človekovega razumevanja je namreč, kot nas podučuje študija, strateška prednost, če se želimo izogibati informacijam ali razmišljanjem, ki ogrožajo človekov pogled na svet.

J: Can I be in your photo? Pwetty pwease? What about if I hide myself behind someone and just show my shiny forehead?
G7: Fine, as long as you shut up. https://t.co/KHKU99qXBA

—  pıʞ ǝʌıɐu (@kkogovsek) June 16, 2021

Desničarji se informacijam, ki jim kvarijo njihova prepričanja – preprosto izognejo.

Če so dejstva v nasprotju z njihovim prepričanjem to pomeni, da je vse »toliko slabše za dejstva,« kot je nekoč dejal znani državnik.