Tin Kampl (MSS): »Retorika, da smo mladi prioriteta, ni dovolj, če tega ne podkrepimo z dejanji in ukrepi«

Danes objavljamo intervju s Tinom Kamplom, predsednikom Mladinskega sveta Slovenije (MSS), o stanju in položaju slovenske mladine v družbi kot v načrtih trenutne vlade.

Kakšni so načrti MSS za prihodnost?

Mladinski svet Slovenije je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju in je v Republiki Sloveniji reprezentativna organizacija za zagovarjanje interesov mladih. Aktivnosti Mladinskega sveta Slovenije so kreiranje mladinskih politik, zagovorništvo mladih, sodelovanje z vladnimi institucijami, mednarodno sodelovanje, priprava različnih izobraževanj in izobraževalnih gradiv, promocija prostovoljstva, sodelovanje z akademsko sfero, informiranje in koordinacija mladinskih svetov.

Ključni načrt MSS-ja v prihodnje ostaja učinkovito in uspešno zagovarjanje interesov mladih in mladinskih organizacij. Pri vseh deležnikih moramo postati ključen sogovornik in biti vključeni v širok nabor odločevalskih teles. Izhajamo namreč iz gesla, da o prihodnosti ne moremo odločati brez mladih.

Kako ocenjujete sodelovanje s podmladki političnih strank, kot tudi mladinskimi interesnimi združenji?

MSS pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami, med katere spadajo tudi politični podmladki, ki imajo na MSS in tudi v mladinskem sektorju enakovreden položaj v primerjavi z ostalimi organizacijami. Kar je tudi prav, saj gre za avtonomno organiziranje mladih, ki pomembno prispeva k razvoju mladinskih politik v Sloveniji. MSS dobro sodeluje z vsemi mladinskimi organizacijami in s tem tudi sledimo viziji, ki smo si jo postavili, da povezujemo in zagovarjamo vse mladinske organizacije.

V zadnjih letih v tujini opažamo mobilizacijo mladine v političnih zadevah. Kako je s slovensko mladino ter vpletenostjo v družbeno sfero?

Aktivno vključevanje mladih v družbo postaja vse večji izziv povsod po Evropi in ključno je, da se mladim, še posebej ranljivejšim skupinam, omogoči večje in lažje vključevanje v vse sfere družbe- na trg delovne sile, v socialne interakcije in v odločanje. V Sloveniji je participacija mladih med najnižjimi v primerjavi z drugimi državami EU.

Kako ocenjujete dejavnost trenutne vlade za mladino, tako na področju šolstva, življenja kot zaposlovanja?

Vlada si je za ta mandat kot prioriteto postavila mlade, kar je oblikovalo visoka pričakovanja, ki pa so sčasoma izvodenela. Retorika, da smo mladi prioriteta, ni dovolj, če tega ne podkrepimo z dejanji in ukrepi, ki bi sledili tem besedam.

Vlada Mira Cerarja si je mlade postavilo kot eno izmed svojih prioritet in poskušala z mladimi vzpostaviti določen dialog. Izvedene so bile nekatere razprave tako ministrov kot predsednika vlade z mladimi, glede naših pričakovanj in potreb. Realizacija dogovorjenega oziroma ukrepi v korist mladih pa se razlikujejo od ministrstva do ministrstva. Nekatera so izvedla kar nekaj razpisov, ki so bili namenjeni mladim (MDDZS – razpisi za aktivacijo mladih na trgu, pripravništva na področju socialnega varstva, MIZŠ – pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, MKGP – razpisi za mlade prevzemnike kmetij, MK – razpisi za mlade v kulturi), nekatera so začela izvajati določene pilotne projekte (pilotni projekt stanovanj za mlade, pilotni projekt za stanovanjske zadruge), spet druga so ostala pri obljubah (kljub ministrovim obljubam, še danes ni denimo napredka pri urejanju pripravništev v pravosodju). Zaradi ukrepov Jamstva za mlade in pozitivne gospodarske rasti brezposelnost mladih pada, kar zagotovo je ena izmed najbolj pozitivnih stvari v zadnjem obdobju. Kar mladi pogrešamo, pa so strukturne spremembe, ki bi na dolgi rok prinesle mladim lažji prehod iz otroštva v odraslost.

Ali imate kakšne predloge za ureditev trenutnega stanja?

Slovenija nujno potrebuje reformo izobraževalnega sistema v povezavi s trgom dela. Namreč brezposelnost mladih je danes, v obdobju gospodarske rasti, predvsem posledica tega, da imamo izobraževalne programe, ki mladim ne omogočajo zaposlitve oz. tiste, po katerih trg dela ne povprašuje. Vse bolj pa se pojavlja tudi nova kategorija mladih – to revni mladi, ki delajo za določen čas ali so prisiljeni delati preko s.p. ali drugi civilnopravnih pogodb. Ti so pogosto brez socialnih pravic in delajo za zelo nizko plačilo. Država si mora prizadevati, da ne bo prihajalo do izkoriščanja mladih zaposlenih, čemur se zoperstavi z ustrezno zakonodajo in okrepljenim delom inšpektorje za delo.

Mladi so danes apatični in mislijo, da njihov glas v družbi ni upoštevan. Zato si na MSS-ju prizadevamo za vključitev v vse organe družbenega odločanja (ESS, ZPIZ, ZZS, Državni svet).

Velik problem v Sloveniji še vedno obstaja nezmožnost odselitve od staršev. Ker mladi večinoma delajo za določen čas, stanovanjskega kredita ne dobijo. Neprofitni stanovanj na trgu skorajda ni, tržna najemna stanovanja se oddajajo po visokih najemninah. Država mora večji delež svojega BDP-ja namenjati za gradnjo neprofitni stanovanja, Stanovanjski sklad RS pa se namesto z gradnjo luksoznih stanovanj ukvarjati z gradnjo neprofitnih stanovanja. Zagotovo pa se lahko določen del stanovanjskih težav mladi reši, če se stanovanja v lastništvu DUTB-ja nameni za najem, v okviru tega del tudi za najem za mlade.

Ali menite, da se naredi dovolj za celovit napredek Slovenije, tako večjih naselij kot podeželja, kar vpliva tudi na zmožnost udejstvovanja, izobraževanja, itd. mladine?

Za Slovenijo je značilna izrazita centraliziranost države, kar onemogoča skladen razvoj vseh regij, predvsem pa onemogoča, da bi mladi na vseh krajih in koncih države imeli enake možnosti dostopa do aktivne participacije v družbi. Če imajo v večjih mestih mladi na razpolago številne prostore in dejavnosti, ki se jih lahko udeležujejo, v veliko manjših občinah nimajo niti prostora, kjer bi se mladi srečavali, kaj šele, da bi občine imele strategije o mladinskih politikah. Država mora na področju skladnega razvoja celotne države in za ustvarjanje enakih možnosti mladih veliko storiti. Danes je namreč položaj mladih v posameznih okoljih odvisen od tega, koliko pozornosti posamezna lokalna skupnost namenja mladih. Za skladen razvoj bi potrebovali na eni strani spremembo Zakona o lokalni samoupravi, kamor bi se med naloge občin uvrstila skrb za mlade, razvoj mladinske politike in mladinske infrastrukture na lokalni ravni. Po drugi strani pa si mora država prizadeva, da decentralizira svoje aktivnosti, kar bi omogočilo, da bi se mladi ne bi tako množično izseljevali v večja urbana središča.

Kje vidite zaposlitveno prihodnost za slovensko mladino?

Na MSS se zavedamo realnosti in sprememb, ki se dogajajo v današnjem svetu. Sprememb, ki so med drugim tudi posledica hitrih tehnoloških sprememb, ki zahtevajo nove oblike dela. Zavedamo se tudi, da je današnja mlada generacija, ki vstopa na trg dela nekoliko drugačna, kot je bila generacija njihovih staršev. Veliko bolj imajo radi svobodo, fleksibilen način dela, oblikovanje delovnega urnika po lastnih želja in težje ostajajo po 8 ur v fiksnem in togem delovnem procesu. Vse te spremembe zahtevajo, da se začnemo pogovarjati o spremembah na trgu dela in se nanje pripraviti. A kljub novim oblikam dela bomo morali biti še vedno pozorni na dejstvo, da bodo imeli delavci, predvsem mladi, socialne pravice iz naslova dela, dostojne delovne pogoje in pravično plačilo.

Čeprav se že na marsikaterem področju kaže pomanjkanje delovne sile, se še vedno marsikateri delodajalec ne zaveda, da so, in bodo v prihodnosti še veliko bolj, njegov največji kapital ljudje. Na Mladinskem svetu Slovenije nas bi zelo veselilo, če bi vsi delodajalci imeli mišljenje, da je človeški kapital največji kapital, ki ga imajo in bi vanj tudi ustrezno vlagali. Da jim ne bi, predvsem mladi, predstavljali zgolj delovno silo, ki lahko dela pod nedostojnimi pogoji in za plačilo, ki je pod pragom revščine. Dokler pa tega mišljenja ne bo, bomo pač morali imeti očitno v državi represivne organe in inšpekcije, ki bodo skrbele za red in dostojanstvo na trgu dela.