REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svoboda govora v EU: 44 strani podrobnih navodil za »pravilno poročanje« o »konfliktu na Bližnjem vzhodu«

Svoboda govora v EU: 44 strani podrobnih navodil za »pravilno poročanje« o »konfliktu na Bližnjem vzhodu«Cenzura glasov Palestincev je na Zahodu že norma... Vir: Posnetek zaslona

V vojni ničesar ne smete prepustiti naključju, še posebej pa ne samostojnemu razmišljanju vaših zaposlenih. Tako očitno meni vrh javnega zavoda oziroma javne nemške televizije ARD, ki jo plačujejo nemški davkoplačevalci.

V roke sodelavcev spletne strani »Nachdenkenseiten« je namreč prišlo 44 strani dolgo navodilo z naslovom »Slovar poročanja o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Za interno uporabo. Od 18. oktobra 2023«

Gre za slovar, nekakšen »leksikon«, ki je namenjen pripravi radijskih in televizijskih poročevalcev ARD na poročanje iz bližnjevzhodnega konflikta.

Novinarji nemškega javnega tv servisa s pomočjo tega slovarja poročajo z informativnimi »plašnicami« na glavi in brez lastnega premisleka, kot kažejo navedbe spodaj.

Kot je že povedal odgovorni urednik, ne bi smeli evfemistično pisati in govoriti o Hamasovih 'borcih', temveč o teroristih.

Na straneh 3 in 4 je podan primer poročanja iz dnevnika (Tageschau) 9. oktobra letos, kjer so našteti naslednji »nasveti« novinarjem: »(…) po naši izmenjavi danes ob 10.30 dopoldan, poglejmo še enkrat besedilo v poročanju o Bližnjem vzhodu. Kot smo pisali včeraj, moramo na to gledati iz dneva v dan, na primer, ali in kako uporabljamo besedo 'vojna'. Danes so na voljo ti nasveti in zahteve: Še naprej govorimo o 'napadu(-ih) iz Gaze na Izrael' ali 'terorističnem napadu(-ih) na Izrael'. Vendar se lahko uporabi tudi besedna zveza 'vojna proti Izraelu'.

Čemur se je treba za vsako ceno izogniti, so besede, kot je 'spirala nasilja' - in 'eskalacija na Bližnjem vzhodu' saj ne opisujejo ustrezno trenutne situacije od sobote. Situacija je bolj kompleksna.

Pazite tudi, kako točno uporabljamo besedo 'napad': v tej situaciji gre za 'protinapade Izraela na Gazo'. Skrajšano je mogoče reči ali napisati 'napadi na Izrael in Gazo'.«

Slovar "pravilnega" poročanja
Pranje možganov: Slovar pravilnega poročanja. Vir: Posnetek zaslona

V naslednjem navodilu piše: »Kot opomnik, okrožno e-poštno sporočilo od včeraj: Naša jezikovna skupina trenutno intenzivno dela na izrazih in opisih poročanja o Bližnjem vzhodu.

Ekipa je tako prijazna, da to počne v izmenah in med njimi. Zato je to kratek pregled, ki ga je pravkar poslal XX (ime je anonimizirano). In zelo nam pomaga!

Prosimo vse, ki pišete in moderirate z nami, da preberete spodnje primere. Tako se lahko izognemo nesporazumom ali napakam. Prav tako vas prosimo, da pri prevzemu agencijskih besedil natančno preučite, ali so besedilo dpa in drugih pravilna. Naši sodelavci ne naredijo vedno vsega prav ...«

Potem sledi naslednji »nasvet«: »Izogibajte se besedni zvezi 'Hamasovi borci'!«

»Kot je že povedal odgovorni urednik, ne bi smeli evfemistično pisati in govoriti o 'Hamasovih borcih', temveč o teroristih. Sinonimi vključujejo 'militantne islamiste' in 'militantne Palestince'. 'Teroristična milica' ali kaj podobnega.

Antisemitski Hamas je mednarodno uvrščen med teroristične organizacije.

V nasprotju z izraelsko vojsko Hamas v svojih akcijah ne razlikuje med vojaškimi cilji in civilisti. Namesto tega je Hamasov razglašeni cilj 'uničenje Izraela'. Pri tem uporablja teroristična sredstva, kot so izvedba napadov, neselektivno raketiranje in podobno. Enako velja za člane 'Islamskega džihada', ki so bili vpleteni v napad Hamasa.«

Radikalni islam, islamizem, militantni islamizem: »Hamas je očitno islamističen – njegov cilj je vzpostavitev islamske države.

Podobna cenzura pa je prisotna tudi na družbenih omrežjih.

Ta cilj si delijo tudi islamistične organizacije, ki se ne zanašajo na teror – na primer Muslimanska bratovščina v Egiptu ali stranka Ennahda v Tuniziji. Hamas pa želi ta cilj doseči z nasiljem. Zato priporočamo izraze 'militantni islamist' ali 'militantni islamisti'. Toda samo uporaba izraza islamisti ni napačna.

Prosimo, izogibajte se 'spirali nasilja'.

Besedna zveza pove malo in običajno zgreši resničnost. V tem primeru je Hamas nepričakovano napadel Izrael - zato bi morali govoriti in pisati tudi o 'napadu Hamasa na Izrael' ali 'napadu na Izrael'.«

Studio ARD Vir: X
Studio ARD. Vir: X, posnetek zaslona

Akcija in reakcija: »Ob verjetnem ostrem odzivu izraelske vojske se bo fokus in s tem naše poročanje v naslednjih dneh premaknilo na območje Gaze in trpljenje tamkajšnjega prebivalstva. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je sedanji konflikt sprožil Hamas.

Kdo napada kaj?

Izraelska vojska je odgovorila z napadi na območju Gaze. V preteklosti so bili tarče vedno vojaški objekti Hamasa. Veliko civilistov zaradi tega pogosto umre – Hamas jih pogosto uporablja kot živi ščit. Kljub temu moramo vedno pojasniti, da gre običajno za napade na vojaške cilje. V tem kontekstu bi se morali izogibati tudi evfemističnim 'zračnim napadom', ki se vedno znova pojavljajo. Gre za napade z raketami in bojnimi letali,« piše v navodilu. Podobnih primerov pa je še veliko…

Daljši komentar verjetno ni potreben.

Seveda gre za tipičen primer cenzure in dirigiranega poročanja.

Še več, ista televizija je umaknila s programa celo palestinsko komedijo, ker menda kaže napačno perspektivo in Palestince v preveč človeški luči.

Zanimivo je seveda tudi, da v podobnem, ukrajinsko-ruskem konfliktu novinarji ARD-ja niso dobili podobnih »smernic«, pač pa poročajo povsem drugače – v Ukrajini, kjer je civilnih žrtev dejansko manj se trpljenje civilnega prebivalstva, predvsem ukrajinskega vedno potencira, v Gazi, kjer je neselektivno bombardiranje gosto naseljenih mest vsakodnevno, pa se z omenjenim postopkom umetno zmanjšuje.

Da se na »Zahodu« poroča prav po takih smernicah je zato potrebno imeti v mislih tudi ob konzumaciji ostalih poročil, ki jih pripravljajo v zahodnih informativnih kuhinjah, vključno s slovenskimi mediji, ki tem smernicam in vzgledom slepo sledijo ali pa pogosto tudi zgolj prepisujejo stavke iz menda »kredibilnih virov« kot so DPA, AP, AFP, Reuters in podobne zahodne agencije.

Da se na »Zahodu« poroča prav po takih smernicah, je zato potrebno imeti v mislih tudi ob konzumaciji ostalih poročil, ki jih pripravljajo v zahodnih informativnih kuhinjah, vključno s slovenskimi mediji, ki tem smernicam in vzgledom slepo sledijo ali pa pogosto tudi zgolj prepisujejo stavke iz menda »kredibilnih virov« kot so DPA, AP, AFP, Reuters in podobne zahodne agencije.

In STA ter osrednji slovenski mediji se seveda napajajo skoraj izključno iz teh virov.

Celo dopisniki, ki poročajo iz tujine si pomagajo s poročili STA, ki so preplonkana iz teh agencijskih zahodnih virov in tako javnost v Sloveniji seveda dobiva le sliko oblikovano v zahodnih centrih moči, celo tedaj, ko na teren pošlje svoje dopisnike.

In tudi ti so, kot na primer dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl, praviloma na izraelski strani fronte.

Brez dovoljenja izraelske vojske, kot priznavajo drugi tuji novinarji - sploh ne morejo posneti ali poročati praktično o ničemer.

Podobna cenzura pa je prisotna tudi na družbenih omrežjih.

Cenzura na družbenih omrežjih. Vir: Posnetek zaslona

Meta, matična družba platform družbenih medijev Facebook in Instagram, je že lani v poročilu priznala, da so njene »govorne politike« škodile temeljnim človekovim pravicam palestinskih uporabnikov med izraelsko agresijo na Gazo maja 2021, v kateri je bilo skoraj 250 Palestincev ubitih, med njimi 66 otrok.

»Zdi se, da so Metina dejanja maja 2021 negativno vplivala na človekove pravice ... na pravice palestinskih uporabnikov do svobode izražanja, svobode zbiranja, politične udeležbe in nediskriminacije ter s tem na zmožnost Palestincev, da izmenjujejo informacije in vpogled v njihove izkušnje, ko so se zgodile,« piše v poročilu, ki ga je v imenu Mete objavilo neodvisno svetovalno podjetje Business for Social Responsibility (BSR).

In to se sedaj očitno ponavlja, a v še veliko bolj drastičnem obsegu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke