sobota, 27. junij 2026 leto 31 / št. 178
Svetovno: »Maribor je nor« in 34. Festival Lent
Piše: Gregor Preac
Informacije o festivalu Lent so dostopne tukaj.
Junij je za »toti« Maribor »nori« mesec. Zato je prav, da malce tu popotujemo po njegovih skritih uličicah in trgih, po muzejskih dvoriščih, ob Dravi, kjer bomo zdaj naleteli na številne šotore, odre, dolge debele kable, velikanske zvočnike, reflektorje, njihov utrip in živahen nočni utrip mesta, ki bi moral biti stalen, pa žal ni. Tu je spet Festival Lent! Že 34. po vrsti.
Začelo se je z množično Operno nočjo v Mestnem parku; letos je bila že enajsta.
KC Pekarna je visoko obletnico »umetniške« zasedbe vojašnice obeležil s tedenskim rock, punk, metal, jazz, etno glasbenim programom. Kako gledajo danes mladi na militarizacijo Slovenije, Evrope, na vojsko, vojno, vojašnice, na te velikanske zelenice in neizkoriščene prostore sredi mest, ki meščanom prav nič ne služijo, pravzaprav povzročajo samo hrup in onesnaževanje?
Sledilo je Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč, ki je bilo že 61. po vrsti z zmago Shakespearovega Kralja Leara v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in v režiji Jerneja Lorencija, peturni spektakel.
Tu je še Mavrični junij, torej tradicionalni festival ob mesecu ponosa (LGBTQIA+). Pa 32. obletnica zasedbe nekdanje vojašnice JLA, ki je po »zasedbi« mladih protestnikov kmalu postala središče alternativnega glasbenega dogajanja v Mariboru oziroma Kulturni center Pekarna.
KC Pekarna je visoko obletnico »umetniške« zasedbe vojašnice obeležil s tedenskim rock, punk, metal, jazz, etno glasbenim programom. Kako gledajo danes mladi na militarizacijo Slovenije, Evrope, na vojsko, vojno, vojašnice, na te velikanske zelenice in neizkoriščene prostore sredi mest, ki meščanom prav nič ne služijo, pravzaprav povzročajo samo hrup in onesnaževanje?
Kogar ne bo, ni živ!
Kdaj spet zasesti vojašnice za več umetnosti in manj militarizacije? Seveda pa je smetana vsega Festival Lent, praznik glasbe in vseh ostalih zvrsti umetnosti, praznik sožitja in miru, največji mednarodni medkulturni festival v Sloveniji, eden največjih v tem delu Evrope z milijonskim proračunom in letos s kar 254 dogodki v dobrem tednu dni; od tega bo kar 99 koncertov in polovica brezplačnih, darilo Mariborčanom in Evropejcem in Vesoljcem, če zberejo ta pogum zajadrati na Festival Lent.
Festival Lent je vseslovenski fenomen
Festival Lent je vseslovenski fenomen. Tu je že od leta 1993, ko se je končala prva velika prenova starega dela Maribora ob Dravi, ki se »od vekomaj« imenuje Lent, kjer so trije od štirih preostalih stolpov starega mestnega obzidja: Sodni, Vodni in Židovsi stolp. Dvakrat so kljubovali Turkom, zdaj so nepogrešljivi del mariborskega kulturnega dogajanja.
V Židovskem stolpu domuje Fotoklub Maribor s stalnimi fotografskimi razstavami, v Vodnem je vinoteka; najstarejša vinska trta na svetu je nekaj sto metrov naprej. Sodni stolp je eno glavnih prizorišč Festivala Lent s kantavtorskimi in etno koncerti; letos na primer Patetico, Jadranka Juras kvartet, Marko Črnčec trio, Gugutke, Terrafolk. Tu je še nepogrešljivi stalni gost Festivala Lent hrvaški šansonijer Ibrica Jusič, ki je zakoračil že čez 80 pomladi, njegov stalni pasji spremljevalec pa najbrž nekaj manj. Mimogrede, Patetico še zdaleč ni patetičen, in k jazzovsko-etno-šansonskim melodijam sodijo še globoke in tople misli. Samo, da ne bo letos prevroče, samo, da ne bo deževalo, samo, da bodo vremena Slovencem še dolgo naklonjena!
Komedija in jazz, Toš in Gnawa
Sodnega stolpa se drži Lutkovno gledališče z minoritskim samostanom, kjer je tudi Lutkovni muzej in za gledališčem pokrita tribuna na prostem - avditorij. Zaradi velikega hrasta je prostor zraven dobil lepo ime, ki bi ga prej pričakoval na Japonskem in Kitajskem, Pod hrastom. Tam bo vsakodnevni poznonočni lentovski Minoriti After Party. Ta oder Minoriti – Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor letos odpira Tadej Toš s komedijo Analogno. Sledita še komedija We will, we will rakija z umetniško družino Đurić in komedija Brata z bratoma Šalehar.
Kaže, da imamo v Sloveniji veliko družinskih komedij. Bolje kot družinskih vojn.
Kaže, da imamo v Sloveniji veliko družinskih komedij. Bolje kot družinskih vojn. Zavrteli bodo še kultni slovenski film Karpa Godine iz davnega leta 1982 Rdeči boogie ali kaj ti je deklica. Filma se še spomnimo kar živo, teh davnih let pa precej bledo. Slabi časi se ponavljajo, ker imamo kratek spomin! Tu bo še legendarni vsakoletni JazzLent, ki ga vodi nepogrešljivi David Braun, glasbeni entuziast in velik poznavalec jazza.
Mimogrede, zanimivo, da je industrijsko-malomeščanski Maribor tako močan prav v jazzu. Tudi Brane Rončel, znani mariborski jazzovski zaljubljenec in dolgoletni TV in radijski promotor jazza, je iz Maribora. In tako David pripelje v Maribor zvezde jazza iz vsega sveta. Letos bodo to: Theo Croker: Dream Manifest (US), Adam Ben Ezra & Michael Olivera: Heavy Drops (CU, IL), Marc Ribot's Ceramic Dog (US), Adrian Younge (US), Majid Bekkas-Nguyen Le – Hamid Drake: Gnawa World Blues (MA, US, VN).
Festival Lent izvabi sanje, spomine, domišljijo in potovanja
Najbrž so zadnji našteti jazzisti navdahnjeni z afriško-maroško Gnawa glasbo, ki se je mešala s kitarami Jimmyja Hendrixa v daljni pristaniški maroški trdnjavici Essaouiri leta 1969, kjer letos Gnawa festival poteka pravkar - od 25. do 27. junija. Gnawa glasbeniki in pevci imajo zanimive, pisano spletene kape s cofom na dolgi vrvici, ki se noro vrti v afriškem plesu, kar spremljajo afriška glasbila in zvončki, tolkala, kastanjete. Obstaja tudi Gnawa slikarstvo s kubistično naivo in nekakšnim pointilizmom (risanje s pikami), pa berberskimi predislamskimi simboli ter stiliziranimi puščavskimi živalmi.
Kar čutim, da bo nekoč s Festivalom Lent povezana vsa Slovenija, da se bo odvijal naenkrat v vseh mestih države, v vseh središčih, pa še kdaj tudi čez mejo. Tehnologija bo to omogočila, predvsem pa, upam, naša zavest!
Ob tej svetovljanski bogatosti Festivala Lent, njegovi zgodovini, dogodkih, gostih se človek kar zgubi v potovanja in spomine in seveda je namen Festivala Lent, da vas ponese daleč čez morja, na vse celine, v vse kulture, vas premami, da se potem sami podvizate tja potovat, raziskovat ... ljudi, kraje, glasbo, plese... Za nekaj je pač potrebno živeti, in ti umetniki to dokazujejo!
Zdaj to dokažite še vi! Da ne živite le za britansko kraljico ali slovenskega premierja oziroma v najboljšem primeru za avto in kako najti parkirišče.
Na Festivalu Lent je letos kar 28 prizorišč oziroma odrov in dvorišč, kjer se dober teden dni noro dogaja: Glavni oder na Trgu Leona Štuklja, Minoriti, Sodni stolp, Stand up komedija oder v Vetrinjskem dvoru, Oder OTP banke (Trg najstarejše trte), Jurčkov – Večerov oder (Pri vodnem stolpu), Salon glasbenih umetnikov (Dvorana Union), KMŠ oder (Glavni trg), »potujoči oder« Uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu, Otroški Lent (Vetrinjski dvor), »potujoči oder« Odprte plesne scene, »potujoči oder« Odprtih živih dvorišč (literarni pogovori, scenariji prihodnosti),
Mednarodni filmski festival Stoptrik z animiranimi filmi (Razstavni prostor Obrat), Klub KGB, II. gimnazija Maribor (mjuzikli). Oder Triglav v Mestnem parku gosti otroške predstave, otroški folkart, ples, lutke, pravljice, delavnice in predstavitve). Tam bo tudi predstava Juri Muri v Afriki pleše. Pokojni Tone Pavček bi se gotovo veselil, da Juri Muri veselo živi naprej, in celo pleše! Še dva muzeja sta se v Mariboru vključila v Festival Lent in dodala svoji dvorišči umetnosti: dvorišče Muzeja Narodne osvoboditve Maribor ter atrij Pokrajinskega muzeja Maribor. Najbrž smo koga pozabili, zato pa so splet, plakati, zloženka in naključno iskanje po Mariboru, družbeni mediji, ustna sporočila navdušencev.
Morda pa se odločimo, da namesto oklepnikov in letalnikov in načrtovane militarizacije Slovenije raje razvijemo vseslovenski festival umetnosti.
Ah, pa Europark Maribor, KC Pekarna, Ertlov gozdiček. S Festivalom Lent spoznate tudi mesto, njegove ulice, spomenike, ustanove, muzeje, staro središče! Sicer pa se del dogajanja letos seli celo v »tuja« oziroma naša mesta, torej v Metliko, Miklavž na Dravskem polju, Mursko Soboto, Velenje, Slovenj Gradec, Lenart v Slovenjskih goricah.
Kar čutim, da bo nekoč s Festivalom Lent povezana vsa Slovenija, da se bo odvijal naenkrat v vseh mestih države, v vseh središčih, pa še kdaj tudi čez mejo. Tehnologija bo to omogočila, predvsem pa, upam, naša zavest!
Namesto militarizacije in vojne naj bosta umetnost in Laibach
Morda pa se odločimo, da namesto oklepnikov in letalnikov in načrtovane militarizacije Slovenije raje razvijemo vseslovenski festival umetnosti. In da raje plešemo in pojemo, polko ali salso, arijo ali narodno, kot da se gremo Tretjo svetovno vojno. Kateri bedak bi se podil po vojaških rovih, če lahko na Glavnem odru Festivala Lent letos posluša Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič (IT, SI). Namesto grmenja topov pač ubrano, a gromko petje o vojni in domoljubju. Tudi nogomet je surogat ali nadomestek rimskega gladiatorstva, torej podoživimo vojno, če že, brez vojne.
Društvo GT22 dodaja fotografsko razstavo Pasolini in nogomet, pa še pogovor Kaj bi na ta mundial rekel Pier Paolo Pasolini (1922-75), torej slavni italijanski režiser, poznan tudi po krutem filmu krute vojne Salo ali 120 dni Sodome. Organizator letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu je namreč pravkar vpleten v kar nekaj vojn hkrati. Nasploh je glavni oder poln zvenečih imen in nostalgije ter poglobljenih kritičnih besedil iz večih časov in sistemov in okolij in kultur: Dubioza Kolektiv (BA), Magnifico in Veliki disko šlager orkester, Mi2, Morcheeba (GB), zaključek Folkarta, pa veliki trije Kreslin, Predin, Lovšin skupaj. In tu je še kultna industrijsko-avantgardna skupina Laibach, ki je ta tip glasbe ponesla po vsem svetu, dodatno pa z Neue Slowenische Kunstom (NSK), Irwini, Novim kolektivizmom in Draganom Živadinovom ustvarila slovensko glasbeno-slikarski-oblikovalski-gledališki fenomen.
No, morda bi bilo zanimivo intervjuvati vojake s čudnimi tatuji v ukrajinskih rovih, če poznajo našo kultno skupino Laibach, ki izhaja iz Trbovelj in je 1. junija praznovala častitljivih 46 let ter je parodija na vojno, totalitarizme, nasilje, svastike in podzemne kulte. Če je lahko Laibach avgusta 2015 kot prva zahodnoevropska glasbena skupina v Pjongjangu igral Severnim Korejcem na 70-letnici osvoboditve izpod japonske okupacije, zakaj ne bi tudi Mariborčanom.
Morda bo Laibach »zašpilal« še vojakom obeh vojskujočih se strani na skupnem koncertu v Ukrajini.
Da se osvobodimo malomeščanstva! Morda bo Laibach »zašpilal« še vojakom obeh vojskujočih se strani na skupnem koncertu v Ukrajini. Zagotovo bo v času Festivala Lent mir vladal vsaj v slovenski politiki in v Mariboru, če ne že v Ukrajini, Iranu, Libanonu, Gazi... (Malo ironije in sarkazma ne škodi!) Bi pa bilo zanimivo, če bi vodstvo Narodnega doma Maribor in Festivala Lent, torej legendarni Vladimir Rukavina - Gogo NATU in vsem vojskujočim sveta predlagalo, da vsaj za časa Festivala Lent prekinejo s svojimi vojnami, posredniškimi vojnami, genocidi.
Kolikor ga poznam, je tako sproščen in svetovljanski in neboječ možakar, da bi znal udariti s pestjo po mizi za mir! Festival Lent je praznik kulturnega sobivanja, sožitja in miru, ki to dosega z glasbo in ostalimi umetnostmi. Verjetno se tega premalo zavedamo, ali pa na to pozabimo ob dobri zabavi. Tega festivala ne bi bilo, če ne bi bil tako odprt, večnacionalen, multikulturen, svetovljanski. Festival bo letos združeval nastopajoče iz 31 držav, verjetno pa še toliko bolj pisano množico obiskovalcev. Če prištejemo še animirane filme iz vključenega Mednarodnega filmskega festivala STOPTRIK, pa na Festivalu Lent sodeluje kakšnih 50 držav, torej četrtina sveta!
Večno mladi Festival Lent misli na najmlajše
Na Festivalu Lent se vsako leto okrepi program za otroke in mlade, vključujejo se vrtci in šole. Ni mogoče našteti vseh: Coprnica Dragica (Lutkovno gledališče Maribor), Romana Krajnčan, Pika gre v šolo (Enostavno prijatelji), Pikapokajmo svet (Društvo Artist), Čudežni ključ (Društvo Muzikalček), Pogumna Fonzi (Ku-Kuc gledališče), Čarovničkin prvi čarobni urok (Gledališče Pravljičarna), Kaj bom, ko bom velik (Gledališče Smejček), Kapica Rdeča, volkeca sreča (Miškino gledališče). Festival Lent umno in premišljeno vzgaja svoje bodoče občinstvo, mlade nadobudne glasbenike in umetnike!
Bravo, nismo tu pod Alpami kar tako od muh. Samo po programski brošuri Festivala Lent se sprehodiš in je že tu toliko imen in ustvarjalnosti ter domišljije samo v imenih, pa nenavadnosti, drugačnosti, zagonetnosti, in še nisi prišel niti do besedil, skladb, igre, obrazov, mimike. In koliko majhnih gledališč imamo in igralskih skupin!
Na Festivalu Lent je letos kar 28 prizorišč oziroma odrov in dvorišč, kjer se dober teden dni noro dogaja
Salon glasbenih umetnikov v dvorani Union prinaša devet koncertnih večerov mladih, še uveljavljajočih se ali celo že mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnikov klasične glasbe: Komorni godalni orkester poletne glasbene šole, Nagrajenci tekmovanja TEMSIG 2026, Duo Devana, Trio Rupnik, Kvartet saksofonov Akademije za glasbo v Ljubljani, Kvartet violončel CEDEZ, Inara duo, ter koncert pianista Leonarda Kobala. Uau, kakšen praznik vsega je Festival Lent. Kogar ne bo, ni živ!
STAND UP komedija ima brado in krila
Joj, da ne pozabimo StandUpLenta, torej festivala komedije v Vetrinjskem dvoru, in njegove spremljevalne razstave ob 20-letnici Stand upa na Festivalu Lent. Tu se bodo zvrstili in zvrteli, se iz vas, nas, sebe, družbe, države, EU, NATA, sveta, vesolja in vseh tabujev in običajnosti norčevali vsi pomembni komiki Slovenije in gostje. Še stari maček Vinko Šimek alias Jaka Šraufciger se bo pojavil tu v komediji Penziči s Kobalom, Kekom in Megličem. Slovenske šale, ki krožijo, so največkrat o porednih otrocih ali o starcih in njihovih boleznih, demenci, protezi.
Neumorni organizator stand upa Slavko Škvorc, ki je tudi neumorni gojitelj svetlobnega korena, je na svetlo postavil 23 komikov v devetih večerih. Od Vida Valiča do Urha Mlakarja.
Neumorni organizator stand upa Slavko Škvorc, ki je tudi neumorni gojitelj svetlobnega korena, je na svetlo postavil 23 komikov v devetih večerih. Od Vida Valiča do Urha Mlakarja. Slavko Škvorc obljublja, da bodo ironija, sarkazem, absurd, črni humor, pa verjetno obstajata še beli in rdeči, tudi tokrat in še dolgo naprej svetili in sijali in ostali zvezda stalnica Festivala Lent.
Humor požira stres, torej žre tudi holesterol! Res pa je tudi (in Insajder prisega na resnico), da se bo holesterol s pivom, ki bo na Festivalu Lent spet teklo v potokih, in hamburgerji, ki se bodo spet valili v usta po tekočih trakovih, prav lepo vrnil! Nič, fantje in dekleta, stoje in stoično secirajte družbo in ta naš predvojni distopični čas!
Smejmo se, dokler se je še čemu možno smejati! Živimo v časih, ko bojda mrgoli ruskih vohunov, zagotovo bodo pod stoli in odri Festivala Lent. Pa Marsovci, robotski sesalniki, letalniki, škrati... K temu pridaja piko na j ponovna odlična zasedenost uličnega gledališča, torej 30. Festival uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu. In to na različnih prizoriščih po mestu. Spet idealno za otroke in vse in nas, ki se počasi hitro staramo. Kdo ne ljubi ali vzljubi uličnega gledališča, ki je zagotovo najbolj domišljijsko, gibčno, veselo, razmišljujoče, čarovniško, cirkuško in minimalistično, umno, nezateženo, improvizatorsko od vseh zvrsti gledališča.
In ker ni omejeno z dvorano in odrom, torej ga motijo vsi šumi in trušč ulice, in ker je omejeno s cvenkom, mora zato biti izumiteljsko in pozivno, dinamično, udarno, da te posesa v dogajanje, zgodbo, pantomimo, in tako ponavadi tudi je, in tako ponavadi tudi bo. Nastopajo pa: Ena+ena=tri (CO, ET, SI), Potepuški letalec in Mali princ (IT), Moški sireni (CZ), Novice (AT, GB, SI), En lep dan (PT), Oni (MK), Bugiganga (PT), Čarodejska komedija (DE), Django zabloda (FR), Veliki Wolynski (ES), Grifon in gospa Smrt (IT), Ravnovesje v paru (IT), Turjaška Rozamunda, Triki mehanike (AT). Na drugih odrih bodo igrali in skakali vedno odlični Zmelkow, Prismojeni profesorji Bluesa, Soulfingersi (HR), Katalena, Ecos de Siboney (CU), Severa Gjurin & Band, Mike Sponza (IT), Yaraka (IT), Vis Mojca jaz s'n sam, Elevators, Repetitor (RS), Dejan Lapanja & Gašper Peršl, Šprwni, Laufendorfi in še mnogi drugi.
Poklon »fosilom« in mamutom
O Festivalu Lent je toliko podatkov, da bi vsaj za 35-letnico morali izdati debelo monografijo s seznamom vseh nastopajočih. Tisočev. To je že za svoj muzej in stalno razstavo. Morda organizatorji o tem razmišljajo, morda bo naslednje leto v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor, Fotografskim muzejem v Mariboru ter s Fotoklubom Maribor in Univerzitetno knjižnico Maribor prav v času Festivala Lent posebna velika fotografska razstava, posvečena preteklemu dogajanju in umetnikom in bo to postalo tradicionalno.
Med nastopajočimi se pojavljajo svetovne zvezde: Ray Charles, B.B. King, James Brown, Stephane Grappelli, Bob Geldof, Jimmy Cliff, Kubanci, Brazilci, zvezde z Balkana...
Festival Lent obišče tudi do pol milijona ljudi, sploh ko se je Festival Lent do leta 2016 odvijal še dva tedna. Med nastopajočimi se pojavljajo svetovne zvezde: Ray Charles, B.B. King, James Brown, Stephane Grappelli, Bob Geldof, Jimmy Cliff, Kubanci, Brazilci, zvezde z Balkana, mnogi že tudi »med zvezdami«, ki jih nikoli ne bi poslušal v živo, če ne bi na povabilo Festivala Lent prišli v Maribor.
In tako je Maribor tudi v njihovih biografijah! Koliko mora biti tu načrtovanja, pogovorov, dogovorov, stikov, nenazadnje pogodb, natančnosti. Seveda imajo mariborski hoteli Festival Lent zagotovo najraje. In gostinci. Torej bi morali vsi, ki se v mestu ukvarjajo s turizmom in turističnimi storitvami, pa z umetnostjo težiti k temu, da se povežejo s Festivalom Lent, s tem okostjem dogajanja v mestu ob Dravi.
Če je okostje simbol za fosile, globoko zakopane in zmrznjene mamute, je Festival Lent simbol za živost, za energijo, za rast, za širjenje, za nekaj, kar bi moralo vabiti vse in vsakogar, da se uči in poveže tako z dejavnostjo, domišljijo, ustvarjanjem, razvijanjem, tudi z učenjem promocije, marketinga, saj brez tega pač ne gre, pa če prodajaš suhe žemlje ali knjige ali umetniški dogodek.
Ko se vračam v Maribor in v običajno zaspanost
Ko se vračam iz velikih prestolnic Evrope, kjer vse leto umetnost živi, zuji, brenči, kliče, skače, cveti, brsti, ko se vračam iz prestolnic globalnega juga, ki ga razganja od življenja in moči in energije in mladosti, sonca, veselja, kakofonije povsem drugače (te neskončne pisane tržnice, vse življenje še pozno v noč na ulicah, pranje perila v rekah in potem ta pisanost barv in prometnega kaosa) nazaj v Maribor, se zdi pozno jeseni, pozimi, še spomladi kot mrtev, zapuščen, Dreden 1945, samo da ni več veliko ruševin.
Lent Festival Maribor edini res velikomestno prebudi, a to je zdaj za devet dni, torej veliko premalo, da bi lahko Maribor imeli za živo mesto. Pa še kak drug festival prida. Trudijo se SNG Maribor, Lutkovno gledališče Maribor oziroma kulturna skupnost Minoriti z velikim letnim odrom, KC Pekarna, muzeji, galerije. Borštnikovo srečanje bi lahko naredilo veliko več, skočilo iz svojega kokona elitizma in ujetosti in zapetosti v stavbo gledališča in šlo bolj med ljudi, med množico. Na Festivalu Lent pa je ob vsem še FolkArt z narodno-umetniškimi plesnimi skupinami, ki pokrijejo večino celin. Tokrat sodelujejo Bocvana, Bolivija, Poljska, Portoriko, Severna Makedonija, Uzbekistan, Slovenija.
S sprevodi in povorko in plesnimi nastopi v pisanih opravah vstopajo med ljudi, privabljajo množico, dajo mestu še etno utrip kozmopolitizma, ali po naše svetovljanstva, torej razbijajo pregovorno mariborsko samozadostnost. S Folkartom se je vse začelo, in je že 38. po vrsti. Življenja ni brez množice, pa če imaš o množici še tako slabo mnenje. V Mariboru, če jo pravilno usmeriš, in Festival Lent jo, množica da pravi utrip, torej ne nogometno vandalskega, ne pijansko kričavega. Množica potrebuje veliko vzpodbudo, v osnovi je lenobna in zelo sistemska.
Festival Lent je pravo nasprotje politične, ideološke, EU in NATO poplave propagande in zapovedi ter lažne morale, torej vstran od vsakdana in ukalupljanja, TV Dnevnika, vojn. Ali bi lahko dodal še ta duh svetovljanskosti in odprtosti, da ni le začasen, da se vsede v ljudi, da čutijo celoletno potrebo po stalnem dogajanju na ulici, v umetnosti, domišljiji? Je potreben vsaj mesec ali več krajših Lent Festivalov vse leto? Je torej Lent Festival prekratek za preobrazbo mesta, industrijskega razmišljanja, robotsko- zombi-suženjskega servisiranja strojev in utrujenega življenja »s petelini vstati, s kurami spati«?
Slišati je, da se vodja Festivala Lent Vladimir Rukavina-Gogo v začetku naslednjega leta upokojuje. Zagotovo si bo izbral naslednika, ki bo znal peljati teh milijon niti brez zapletanja.
Festival Lent, sodobni kipi za mesto, Splavarček
Slišati je, da se vodja Festivala Lent Vladimir Rukavina-Gogo v začetku naslednjega leta upokojuje. Zagotovo si bo izbral naslednika, ki bo znal peljati teh milijon niti brez zapletanja. Morda se bo potem posvetil še novim velikim in potrebnim projektom, ki jih Maribor potrebuje. Maribor potrebuje tehnični muzej, Maribor potrebuje moderne kipe in formo vivo.
Maribor je bil med letoma 1967 in 1986 najmlajše od štirih delovišč slovite slovenske Forme vive. Umetniki iz sedmih držav so ustvarili 19 betonskih skulptur velikih dimenzij, ki zdaj krasijo Maribor. Maribor potrebuje sodobne kipe, instalacije. Forma viva vsakoletnega Festivala Lent bi lahko v navezi z mestnimi urbanisti naredila Maribor za mesto kipov.
Mestni park je v času Festivala Lent že tako del delavnic in otroškega odra Triglav, torej bi lahko delo kiparjev potekalo v živo, kar je redek fenomen, da lahko opazuješ delo kiparjev. Torej bi v Lent Festival vključili še kiparstvo, ga približali mladim in meščanom, pa pomen kiparjev, kipov, predvsem pa sporočilo, da se mesto mora znebiti jeklenih konjičkov, naj gredo v podzemlje ali v parkirne hiše, tudi morda še v neobstoječo parkirno hišo pod ogromnim Mestnim parkom.
Parki in zelenice, obrežje Drave in sam Lent pa dobijo sodobne kipe, instalacije; meddrugim mariborskemu Lentu manjka kip Splavarčka, ki je eden od glavnih simbolov Maribora. Maribor je nekoč bogatel in se razvijal na splavarjenju po Dravi, tudi še pred drugo svetovno vojno. Kot mesto potrebuje po vzoru Solnograda (Salzburga) še več mostov za pešce čez Dravo, kakšnega opremljenega tudi s kipi, pa ureditev kilometrskih promenad in kolesarskih in rekreativnih poti ob Dravi, ...
Šprwni, opravičilo in zahvala
Vsem, ki tu niso omenjeni, ker vas je toliko, se opravičujem. Vsi, ki nastopate na Festivalu Lent, in nasploh, si zaslužite poklon in intervju in sliko in pohvalo, vsi, ki nas s svojo energijo poganjate skozi naša običajna življenja, in ki prav zaradi umetnikov z dušo niso še povsem dolgočasna in brezdušna. Na primer, skupina Šprwni so me z nenavadnim imenom sploh »prisilili«, da sem šel guglat in izvedel, da so punk, grunge, rock skupina iz Ajdovščine.
Bodi drugačen! In zahvala gre vsem tem tisoč prostovoljcem Festivala Lent, vsem 39 zaposlenim Narodnega doma Maribor, ki predano organizirajo ves ta velikanski pogon, spektakel. Pa sponzorjem, »prenočiščarjem«, gostincem, desetinam tehnikov, lučkarjev, ozvočevalcev. Pa seveda velikemu Vladimirju Rukavini - Gogotu, ustanovitelju, organizatorju, duši Festivala Lent, ki se rad neopazno pojavi na koncertih in opazuje vzdušje in drugo leto kaj doda in izboljša.
Kdor ne razmišlja, kdor družbi ne dodaja tudi lepega, ne živi, ga ni. Ga ni bilo!
Ter njegovi deklici za medije Mateji Meh, punci širokega nasmeha, neverjetne potrpežljivosti in predanosti. Kdo drug bi se tako prijazno ubadal z nami, že pregovorno lenimi in celo neredko površnimi novinarji!
Tako, da se zdi, da kogar na Festivalu Lent ni, ne živi, ga ni, Tako se zdi, kdor ne razmišlja o Mariboru, razvoju mesta, lepoti mesta, ni del Maribora, ne živi, ga ni. In to velja za vsa mesta in vse kraje in vse vasi in vso deželo.
Kdor ne razmišlja, kdor družbi ne dodaja tudi lepega, ne živi, ga ni. Ga ni bilo!
• Ves material o Festivalu Lent 2026 (opisi nastopajočih in fotografije) uporabljen v tem članku je na razpolago na
spletni strani: https://nd-mb.si/festival-lent/festival-lent-2026/ ali na strežniku:
Festival_Lent_2026_PRESS (http://dl.nd-mb.si/Festival_Lent_2026_PRESS/)
