Lačni novic in zabave brezbrižni do lačnih miru: Bo zato prvič po drugi svetovni vojni lakota tudi v Evropi?

Ste bili kdaj lačni?

Bil sem v Etiopiji, na srečo nisem videl milijonskih lakot in človeških okostnjakov v živo. Ne v Somaliji, Sudanu. Vedno tako rad opazujem pisane tržnice Tajske, Kambodže, Vietnama ali na primer Mexico Cityja.

V Mexico Cityju ali na kratko ‘Hefeju’ (po domačinsko) azteške ali majevske deklice v ovalih na glavah prodajajo ‘čapulines’, torej pečene kobilice.

Prava poslastica, vam pravim. Boljše od kremne rezine.

Tam so mi indijanske matrone metale paradižnike, ker sem si jih drznil fotografirati, češ da jim jemljem duše. Zdaj duše jemljejo v Iranu Izraelci in Američani, v mesecu 2000, od tega 200 otrokom.

Ne s fotoaparatom, temveč po predhodnih posnetkih iz vohunskih satelitov.

V Iranu sem jedel najboljši jogurt na svetu. Tako sem se naučil iransko besedo za jogurt: mast!  ‘You must eat mast!’ Morate jesti mast, in ga tudi boste, in ga tudi bom, ko bo vojne konec, ko bo spet mogoče v Iran, v to veliko in zanimivo deželo.

Ne znam je opevati kot slavni pesniki Nizami, Firdusi, Omar Khajam, Hafiz. Tudi Slovenija je dežela pesnikov. Tudi Slovenija lahko doživi usodo Irana!

Ja, res so mi šli na živce arogantni verski fanatiki iz milic Basidžev in Pazdarijev. Še na poroko so vdrli in trgali kravate z iranskih gostov, češ zahodna navlaka, dekadenca... Da, bilo je napeto, vse je kazalo na upor, izbruh, še meni je dvignilo pokrov, pa sem bil le gost, in še tujec. Bilo je pred četrt stoletja, veliko se spremeni že v enem letu danes.

A zaradi nekih fanatikov v deželi še nihče nima pravice ugrabiti ali ubiti tvojega predsednika, Potem bi Macrona, Starmerja, Mertza, Natašo Pirc Musar že zdavnaj morali ugrabiti, ubiti: imamo veliko fanatikov. (Oziroma napasti Slovenijo, ubijati ljudi, češ mi vas bomo osvobodili.)

Gaza je bila uvod, vaja ubijanja: 75.000 mrtvih. Oziroma prej še Afganistan, Irak, Libija, Sirija, Somalija, Sudan.

Sicer pa, četudi bi želel ugrabiti ali likvidirati Natašo Pirc Musar, ali še kaj nižjega, na primer Tanjo Fajonovo, preprosto ne morem: Nisem Američan!

Je topovska hrana delikatesa?

Da, ko smo že pri hrani, topovska hrana je neužitna. In vendar je Slovenija, ki se rada pohvali s prekmursko gibanico, kraškim pršutom, še do nedavna pošiljala ‘topovsko hrano’ v Afganistan in Irak.

Natančno do letos, v prestolnico iraškega Kurdistana Erbil.

Kot vojake NATA.

Iraški parlament je dvakrat v zadnjih desetih letih izglasoval zahtevo za odhod vseh tujih vojaških sil iz Iraka, pa jih tako NATO kot ZDA, in torej niti Slovenija niso upoštevali. Slovenska vlada, slovensko obrambno ministrstvo, slovenska vojska imajo do potankosti izdelan načrt za pošiljanje ‘topovske hrane’ tudi v Ukrajino, ko to od Slovenije zahtevajo na sedežu NATA.

Od ZDA je prišla tudi zahteva, da naj se slovenski vojak pridruži ameriškim in izraelskim kopenskim silam v osvajanju Irana.

Slovensko zunanje ministrstvo je pristopilo k smešni izjavi o osvobajanju Hormuške ožine.

S čim? S slovensko letalonosilko?

Prva ameriška letalonosilka je varno oddaljena 700 kilometrov, da ne bi bila tarča iranskih raket. Ko v članku o hrani govorimo tudi o topovski hani, vedimo, da bo ta vedno najcenejša!

In slovenska topovska hrana je še cenejša od ameriške topovske hrane.

Ali si kot država, katere vlada ni obsodila napada ZDA in Izraela na Iran, je pa takoj obsodila povračilne napade Irana na zalivske monarhije, od koder so prihajali ameriška letala in rakete, ne zaslužimo za našo nemoralo, za našo ignoranco, za našo pasivnost tudi mi lakoto, pomanjkanje?

Da tudi mi, ki smo člani NATA, začutimo vso to morijo in razrušenja, lakote, ki smo jih z NATOM v dobrih dveh desetletjih našega članstva sostorili svetu s proksi ali posredniškimi vojnami!

You must eat 'mast'!

V mesecu ameriškega in izraelskega bombardiranja je v Iranu razdejanih 40.000 zgradb.

Zagotovo tudi tiste, ki sem jih opazoval z občudovanjem: stare palače, srednjeveški mostovi Isfahana, mošeje, ali celo dvonadstropna hiša, ničkaj lepa, kjer sem jedel ta slastno topljivi in osvežujoči ‘mast’.

V iranskem jogurtu ni kaplje vode, žlica stoji! In zraven so bile princeske, prav dobre slaščice imajo, mešanico zahodnega in orientalskega. Da, nikoli nisem bil lačen, ne doma, ne na poteh po svetu.

V Maliju sem v mestu Džene pred veliko, staro mošejo iz blata vrgel na tričetrt obrano okostje ribe iz obedovalnice na prostem kar na cesto, kot so to počeli vsi. Pa se je pripodil trop otrok in so ga popadli in se stepli zanj. To ‘grozno doživetje’ mi je prvič dalo misliti globlje o hrani.

Tako sem prvič začutil hrano tudi kot nujo: kako je, če je ni. Kakšni so potem ljudje, ko je primanjkuje?

Pomanjkanje hrane rojeva revolucije. In če bo v EU prišlo do pomanjkanja hrane, ne bo prijetno. Ropanje nakupovalnih središč v ZDA ali bližje v Londonu in Parizu se zlahka lahko preseli v Ljubljano ali bližje v Maribor.

Analitiki napovedujejo veliko pomanjkanje hrane že poleti, zagotovo pa do jeseni 2026.

Bomo v Sloveniji videli ponovitev 80-tih let?

Se še spomnite kopičenja soli, sladkorja, moke, olja, praznih polic v trgovinah, romanje v Avstrijo, Italijo po kavo, čokolado, toaletni papir in ostalo? Bodo tudi evropske države prodajale svoje zlate rezerve? In to za hrano!

Zlati prstan za kokošje jajce

Po samo dveh tednih vojne v Iranu je morala Turška narodna banka, da bi obranila vrednost turški liri po novem strmem padcu zaradi vojne v Iranu, prodati ali za dolarje zamenjati kar 60 ton zlata, v vrednosti 8 milijard dolarjev. Turčija uvozi 90 odstotkov nafte in 98 odstotkov plina.

Celo največji kupec zlata na svetu Kitajska je previdno začasno ustavila nakupe zlata.

Največji kupec zlata v EU Poljska, ki ga ima zdaj kar 550 ton ali po trenutnih cenah 63 milijard evrov, je napovedala možnost počasne odprodaje zlata. Zdaj vse za nafto in plin, potem vse za hrano.

Poljska kupuje tudi veliko ameriškega, izraelskega in nemškega orožja oziroma bi rada imela največjo in najmodernejšo armado v EU.

Jo mika del Ukrajine in Belorusije, kar smatra za svoje nekdanje predvojno ozemlje?

V drugi svetovni vojni so dajali zlat prstan za jajce. Kako bo v tretji?

Tudi panika povzroči pomanjkanje, ko ljudje kopičijo zaloge, kot se je nedavna v Sloveniji dogajalo z energenti. Vsi pristojni so trdili, da je goriva dovolj, pa so bile kolone ali so morale črpalke zapreti vrata.

Najprej energenti, potem umetna gnojila, nato hrana. Ali gnojil ni, ali se dražijo, draži se nafta, in kmet si bo moral izračunati, če se mu setev sploh izplača.

Težave z umetnimi gnojili bodo tudi v EU, saj Katar, ki je drugi največj izvoznik umetnih gnojil na svetu zaradi delno uničene pristaniške in druge infrastrukture ter zaradi zapore Hormuške ožine gnojil ne more izvažati, to pa je 15 odstotkov svetovne proizvodnje, kot tudi ne svojega utekočinjenega plina, kar je petina svetovne proizvodnje.

Rusija z gnojili pokriva 20 odstotkov svetovnega trga. Med največje proizvajalce gnojil sodijo še Kitajska, Kanada, ZDA, Indija, Savdska Arabija, Belorusija, Maroko.

Skratka, z vojno v Iranu in sankcijami Rusiji in Belorusiji lahko umanjka 30 odstotkov svetovnih potreb po gnojilih.

Obenem bo tudi veliko pomanjkanje dizelskega goriva, saj Rusija do sredine maja že tradicionalno prepove izvoz zaradi svoje setve. Obenem je vse rusko pod EU sankcijami, tako da lahko tudi v Sloveniji pričakujete dvojne, trojne cene hrane.

Trg bo že poskrbel, da hrana bo, samo po kakšnih cenah. Bomo na ulicah EU in Slovenije doživeli poplavo javnih dobrodelnih menz in kotlov za lačne?

Po vojni in lakoti pridejo migracije

Kaj se bo dogajalo z zalivskimi državami, ki kar 90 odstotkov ali celo več hrane uvažajo? Če jim Iran uniči desalinizacijske naprave, v Kuvajtu, Katarju, Združenih Arabskih Emiratih, Bahrainu, Savdski Arabiji življenje začasno ne bo več mogoče!

Že zdaj je po mesecu vojne na begu oziroma razseljenih 1,2 milijona ljudi. Se bodo napotili v Turčijo in proti Evropi? Se bodo grozljive zgodbe migracij čez Balkan iz let 2015-18 ponovile?

V Sredozemlju je utonilo 30.000 ljudi, v Kolpi 50.

Medtem, ko je v Iranu vse decentralizirano, tako električno omrežje, vojaško poveljevanje, so v teh arabskih monarhijah ena do tri desalinizacijske elektrarne na državo.

Največji obrat za desalinizacijo je v Združenih arabskih emiratih in iz morske vode proizvaja 300 milijonov kubičnih metrov razsoljene vode letno (Jebel Ali ali ‘Gora Ali’ desalinizacijska elektrarna).

Torej lahka tarča v vojni.

Zdaj moramo samo še počakati, ali je ZDA in Izraelu tudi do tega, da se za Veliki Izrael izprazni vse ozemlje do Evfrata in Tigrisa oziroma dalje do Hormuške ožine!

Naj Iran v boju za preživetje opravi ‘umazanano delo’ za Izrael?

Izraelcem moramo priznati, da znajo z vodo, četudi so jo vzeli Palestincem, da znajo ozeleniti puščave.

A kakšen vir življenja je voda, če ne znaš z ljudmi, če nisi človeški, če ubijaš.

Izrael je velik izvoznik hrane! Četudi več hrane uvozi kot izvozi, je ta izvoz težak že okrog 1,5 milijarde dolarjev: citrusi, sadje, zelenjava, začimbe. Glavni trgi: ZDA, Kitajska, Japonska, Nizozemska...

Izrael je znan tudi po inovativnih tehnikah pridelave. Sicer pa sem lahko v Egiptu, kjer je v delti Nila obilo namakanja, sonca in fosfatov, videl zeljnate glave z metrskim premerom, kilske paradižnike in podobno.

Pod temi pogoji, torej z dovolj vode, s skrbnim namakanjem, neskončnim peskom, polnim fosfatov in mineralov, se da Negev, Saharo in druge puščave zlahka spremeniti v rodovitna polja.

Sicer pa predvidevam, da pomaranč iz Haife letos ne bomo videli. Vojna je bumerang.

ZDA in Izrael sta kot ‘izbrana naroda’ z mitskimi predstavami o sebi in manjvrednostnimi predstavami o drugih verjela le v hitro uničenje Irana, nista pa pomislila, da bo zaprta Hormuška ožina, uničena infrastruktura zalivskih držav, pa verjetno še Savdske Arabije, Jordanije, in seveda Izraela!

Haifa in Tel Aviv gorita v 90-ti salvi iranskih letalnikov in raket, ko se je približno 1,5 milijarde dolarjev vredni obrambni sistem Iron Dome ali Železna kupola izpel, izpraznil, deluje vsemanj zanesljivo, vse manj! Po pisanju izraelskega časopisa Haaretz prestreže samo 20 odstotkov raket in dronov.

Za nas letijo 'orli' za koga letijo bombe

Ja, lepo je gledati smučarske polete, biti nasmejan, imeti otroka na rami, rajati z glasbo ob doskočišču in vonjati kranjske, kašnice, pečenko, se oblizovati in se mastiti.

A tam nekje čez morje so ljudje v ruševinah, v jarkih, mrtvi, lačni, ker smo mi brezbrižni in dovolimo našim režimom, da se gredo neke daljne tuje vojne, vojne.

Nismo zaman zadolženi 50 milijard evrov, in se še hvalimo, kako smo letos vendarle dosegli 2 odstotka BDP za vojsko, NATOVO vojsko.

Ne nadzorujemo več svojih meja, svojega neba, o vsem o nas in za nas odločajo nekje drugje.

Kako lepo diši krajnska ob skokih pod Poncami.

Ko tu letijo z neba skakalci, drugje jadrajo bombe. Zaenkrat smo eni samo lačni novic od tam, novic iz vojne, drugi lačni samo zabave!

A zna se zgoditi, da bodo lakota in smrt, razdejanje tudi tu, če ne ustavimo zla!

Bomo v Sloveniji lačni poleti, jeseni, bomo v Sloveniji kaj storili proti vojnam v bližini, vojnam daleč?

Naše ustanove in nevladne organizacije se raje ukvarjajo s splavom na Poljskem in z mediji na Madžarskem, z globalnim segrevanjem kot z vojno.

Za boj proti vojni ne dobiš vladnega denarja, niti denarja od USAID, CIE, Mosada, SOVE, Sorosa!

Ta vojna daleč je postala blizu zaradi nafte, gnojil, hrane, ko bi nas morala skrbeti zaradi umiranja ljudi!

Pod Ponce so pripeljali 10.000 naših najmlajših, da bi jih razveselili poleti ‘naših orlov’.

186 deklic iz Irana ne bo nikoli videlo Planice, ubili so jih poleti vojakov!

V epskem besu, v rjovenju leva! Vojni sta dobili ljubkovalni imeni.

Ljubkovalna imena dobivajo prijatelji in domači ljubljenci!