REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Supertajno: Šarec hoče več denarja za orožje, da bi NATO lahko vodil dve vojni hkrati in tudi »izven območja članic«

Supertajno: Šarec hoče več denarja za orožje, da bi NATO lahko vodil dve vojni hkrati in tudi »izven območja članic«Šarec hoče več denarja za vojne, ki bi jih NATO za račun ZDA rad vodil po svetu, ne za obrambo Slovenije... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenski obrambni minister Marjan Šarec ima novo nalogo.

»Obrambno zavezništvo« pod vodstvom ZDA se pripravlja na nepredvidene razmere za »obrambni konflikt po 5. členu« in vojne »zunaj območja« držav članic. Zato hoče več orožja od članic. Obrambni minister o tem molči, zahteva pa več denarja.

V Sloveniji mora doseči podporo dvigu obrambnih izdatkov na najmanj dva odstotka BDP-ja.

Po novem je namreč to »spodnja meja« v zvezi NATO, ki naj bi kmalu (na naslednjem vrhu) postala celo obveznost držav in ne več priporočilo.

Temu sicer nasprotuje Levica, a Golobovi vladi podporo pri doseganju tega cilja obljublja tudi Janez Janša.

Minister za obrambo Marjan Šarec je Levico izzval z besedami, da bodo »tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo, ki narekuje dvig obrambnih izdatkov do leta 2030.«

Dodal je, da ob tem pričakuje »takšne in drugačne parlamentarne razprave,« a poudaril, da se je treba zavedati, »da je varnost osnova. Če je nimaš, vse ostalo hitro pride v ozadje.«

A Levica ostaja neomajna in pravi, da lahko koalicija na njihove glasove v parlamentu pozabi, če bo resolucija ostala takšna, kot je zdaj.

Povečevanje izdatkov za obrambo ostaja ena od nevralgičnih točk za Levico, čeprav zaradi razhajanj pri tem vprašanju ne nameravajo zapustiti vlade.

O novih sporazumih in diplomaciji, ki bi svet naredili za bolj varno mesto, pa ne razmišlja nihče.

Toda o kakšni varnosti minister Šarec sploh govori?

O »celoviti varnosti« zagotovo ne. Težava z »varnostjo«, ki jo ponuja Marjan Šarec je namreč v tem, da je – zelo enostranska. In zato v bistvu – nevarna.

Temelji na prepričanju, da bo zgolj večje vlaganje v vojsko okrepilo varnost države in Severnoatlantskega zavezništva.

Toda, ker takšno vlaganje na strani tistih, ki so izven zavezništva in imajo z njim neredko spore (konkretno – v Rusiji in zaveznicah) velja za nevarno, tudi te države nato v oboroževanje vlagajo več, svet pa postaja vse bolj nevaren.

O novih sporazumih in diplomaciji, ki bi svet naredili za bolj varno mesto, pa ne razmišlja nihče.

A to ni edini problem.

Ne le, da se je Marjan Šarec iz Bruslja vrnil brez odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da dve članici zveze NATO (ZDA in Norveška) podstavita bombe pod plinsko infrastrukturo tretje članice (Nemčije) taiste zveze, in brez odgovora na vprašanje, kako »nevarno« je v resnici to – obrambni minister nam je zamolčal tudi, čemu bodo nakupi novega orožja v resnici (poleg polnjenja žepov predvsem ameriških multinacionalk) služili.

In kot kažejo poročila Bloomberga, so obrambni ministri zveze NATO dva dni razpravljali prav o tem - čemu bodo nakupi novega orožja v resnici služili.

NATO naj bi po poročanju Bloomberga namreč sprejel smernice, ki določajo načrte za scenarij, po katerem se bodo države članice hkrati borile na domači fronti in zunaj meja zavezništva. Torej v novih ameriških vojnah in intervencijah po svetu.

Vse to pa v razmerah, ko Washington vse bolj preusmerja svoje prioritete na »soočenje s Kitajsko.«

Šarec in Janša
Če Šarcu ne bo pomagala Levica, bo pa Janez Janša - Golobova vlada je pragmatična in pazi, da izpolni vse zahteve zveze NATO, ko gre za načrtovanje novih vojn v Evropi in jugovzhodni Aziji... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ker se ZDA usmerjajo proti Kitajski, morajo evropske zaveznice vložiti več denarja v oborožvanje v Evropi, zahtevajo iz vrha zveze NATO.

O tem »tajnem dokumentu« so obrambni ministri Nata razpravljali in ga podpisali med dvodnevnim vrhom v Bruslju, ki se je začel v torek.

Slovenski mediji o tem, zanimivo, niso napisali niti vrstice.

Članice so bile tudi pozvane, naj pripravijo nacionalne načrte za prihodnja vojaška udejstvovanja.

Smernice bodo začrtale načine, kako naj se NATO vključi v »visoko intenziven tako imenovani konflikt po členu 5« – ta določa obrambo države Nata, ki jo je napadla tuja stran v skladu z določbo pogodbe o vzajemni obrambi – in »izven območja, ob dogodku, ki je izven člena 5.«

Vsebino smernic so za Bloomberg razkrili »ljudje, ki so seznanjeni s to zadevo.«

Leta 1999 je tako NATO nezakonito napadel Srbijo in Črno goro, leta 2011 pa so intenzivna bombardiranja Libije, ki jih v VS OZN niso dovolili, povzročila preko 500.000 civilnih žrtev.

S prvo točko – obrambo v primeru napada – načeloma ni nič narobe, ker je to pač naloga zavezništva.

Toda večji problem je to, kar v zvezi NATO imenujejo »out of area misije« oziroma operacije delovanja izven področja članic zveze NATO.

Te so imele včasih dovoljenje za delovanje s strani VS OZN, pogosto pa ne (npr. ko je šlo za napad na ZR Jugoslavijo) ali pa so bila pooblastila s strani zavezništva zlorabljena (Libija).

Nekateri evropski poslanci si upajo to resnico povedati javno. Slovenski ne. Niti črhnejo ne.

Leta 1999 je tako NATO nezakonito napadel Srbijo in Črno goro, leta 2011 pa so intenzivna bombardiranja Libije, ki jih v VS OZN niso dovolili, povzročila preko 500.000 civilnih žrtev.

Na podoben način se NATO vpleta v vojno v Ukrajini, ne samo z orožjem in posredovanjem podatkov ukrajinski vojski, pač pa vse bolj tudi z osebjem zavezništva.

In medtem ko se NATO predstavlja kot obrambno zavezništvo, ima tako v resnici veliko izkušenj s sovražnostmi na tujih tleh.

Kritiki opozarjajo, da je ta blok le orodje zunanje politike ZDA, ki je usklajeno s cilji Washingtona in v rivalstvu s Kitajsko in Rusijo.

Pri vsem tem se NATO, kot je napovedal tudi njegov generalni sekretar Jens Stoltenberg, vse bolj usmerja v »obkoljevanje« Kitajske – na drugem koncu sveta.

To je zelo daleč od osnovnega cilja zveze NATO - da brani svoje članice. Kdo je politikom dal mandat za kaj takšnega?

In Kitajska je seveda zelo daleč od »severnoatlantskega« področja delovanja.

Sposobnost bojevanja v vojni na dveh frontah hkrati je bila v središču ameriškega vojaškega načrtovanja med hladno vojno.

»Američani dobivajo, za kar so si prizadevali,« je v intervjuju v začetku tega meseca pripomnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je razpravljal o naraščajočem dosegu Nata.

»V azijsko-pacifiški regiji se ustvarjajo vojaški bloki proti Kitajski in Rusiji, kot je AUKUS. Obstaja želja, da bi vanje pritegnili nove člane.«

Sposobnost bojevanja v vojni na dveh frontah hkrati je bila v središču ameriškega vojaškega načrtovanja med hladno vojno.

Pri tem spodnje ilustracije lepo kažejo in karikirajo, kako so se nekatere države nalašč postavile v bližino oporišč ZDA, najmočnejše članice NATO...

Možganski trusti in ameriški uradniki so tudi med hladno vojno spodbujali kot strateški cilj ustvarjanje vojaške sile, ki je dovolj močna za dva hkratna kopenska spopada, in se zavzemali za višje proračune Pentagona in proti zmanjšanju porabe.

Po tem scenariju se bodo evropske države kmalu vojaško spopadale z Rusijo, ZDA pa proti Kitajski.

Povedano preprosto – NATO se mora v prihodnje pripraviti na morebitne intervencije izven svojega področja (v Ukrajini, v Aziji), povečana potreba po oboroževanju pa je nastala prav zato in zaradi večjega premika ameriške vojske proti Aziji, kjer se ZDA želijo »spopasti« s Kitajsko.

Po tem scenariju se bodo evropske države kmalu vojaško spopadale z Rusijo, ZDA pa proti Kitajski.

Za to je potrebno še več orožja - večina članic (spodaj, rdeče obarvano) še vedno vlaga pod 2 odstotka BDP-ja v vojsko.

Toda – ali je to res tisto, za kar so državljani Slovenije 23. marca leta 2004 res glasovali, ko so odločili, da naj Slovenija vstopi v NATO?

Če pogledamo obljube iz tistega časa, je  66,05 % volilcev glasovalo »za« vstop v Severnoatlantsko zavezništvo zato ker so bili prepričani, da bo Slovenija s tem bolj varna pred ogrožanjem od zunaj.

In zagotovo niso glasovali zato, da bi se NATO na lastno pobudo zapletal v vojne izven področja članic ter širil svoje delovanje vse do Kitajske, ki prav tako postaja naslednja »tarča« ZDA.

Bertrand Russell, filozof, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec: Kolektivni strah spodbuja nagon tropa in ustvarja divjaštvo do tistih, ki niso člani tega tropa. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Dvajset let po referendumu o vstopu v NATO – ki smo mu nekateri že tedaj nasprotovali – pa NATO prav s svojim širjenjem povzroča in razpihuje vojne v Evropi, istočasno pa postaja ameriško orodje in orožje za spopad s Kitajsko.

Nekateri so na to, da bodo leta 2025 Združene države v vojni s Kitajsko in Rusijo, ker bo Ukrajina pod taktirko zveze NATO začela vojno z Rusijo, napovedovali že leta 1997, kot akademik spodaj...

In prav zato Marjan Šarec danes potrebuje več denarja za novo orožje.

Marjan Šarec potrebuje več denarja za novo orožje zato, da bi NATO reševal probleme, ki jih je ustvaril sam s svojim delovanjem. In v korist vojaške industrije – predvsem ameriške.

Zato, da bi NATO reševal probleme, ki jih je ustvaril sam s svojim delovanjem.

In v korist vojaške industrije – predvsem ameriške.

Vse to se dogaja v trenutku, ko obeležujemo 20-letnico začetka vojne v Iraku, v kateri so članice NATO prav tako sodelovale v nezakoniti vojni, ki je odnesla najmanj milijon življenj.

Ampak Šarec tega slovenski javnosti seveda ni povedal.

V luči zgoraj zapisanega pa je jasno, da nikakor ni res, da bodo »tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo, ki narekuje dvig obrambnih izdatkov do leta 2030.«

Tisti, ki jim je res mar za varnost Slovenije, bi se morali zavzeti za nov varnostni dogovor v Evropi, ki vključuje Rusijo, za izstop iz zveze NATO, ki povzroča vojne in napada celo lastne članice (ZDA in Norveška z uničenjem rusko-nemških plinovodov Severni tok v Baltskem morju) in proti dvigovanju obrambnih izdatkov, saj to vodi v novo spiralo oboroževalne tekme ter prinaša več nevarnosti vsem v Evropi.

Marjan Šarec bi moral javnosti predvsem pojasniti, kaj je podpisoval ali parafiral v Bruslju.

O tem ni povedal nič, o tem, zakaj potrebuje več denarja, pa nam je sadil rožice...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke