Stranke (večinoma) za spremembe volilnega sistema

Zapleti pri sestavljanju nesrečne, trinajste vlade Republike Slovenije imajo lahko tudi dolgoročne posledice. Pri tem ne mislimo (le) na blagostanje Slovenije in njenih prebivalcev, ampak tudi na način, kako izvolimo svoje poslance. Trenutno imamo pri nas različico proporcionalnega sistema, ki primarno povzroči razdrobljenost glasov med več strank, kar je sedaj povzročilo, da mora vlado sestavljati najmanj šest strank. Da ne omenjamo, da se v državnem zboru znajdejo osebe, ki so prejele manj glasov kot neizvoljeni kandidati, ki so prejeli največ glasov v volilnih okrajih.

Med večinskim in proporcionalnim sistemom

Večinski volilni sistem temelji na tem, da volivci oddajo glas konkretnim kandidatom, pri čemer vlado sestavi stranka z največ izvoljenimi kandidati. Teoretično tak sistem omogoča boljšo politično stabilnost, saj ni potrebe po sklepanju koalicij med več parlamentarnimi političnimi strankami. A ta sistem po drugi strani ne omogoča zastopanja drugih, manjšinskih političnih strank, kar je v demokratični ureditvi pomembna vrednota. To pa zagotavlja proporcionalni volilni sistem, ki na podlagi različnih izračunov omogoča izvolitev več različnih političnih strank v parlament.

Zaradi tega se vlade oblikujejo na podlagi koalicijskega sporazuma, kar pa spet lahko privede do zapletenih izračunov, kateremu kandidatu pripada sedež ter na koncu do nestabilnih vlad, kjer lahko koalicijske stranke z umikom le peščice poslancev dosežejo, da vlada nima več večinske podpore med poslanci. Leta 1996 so Slovenci glasovali na referendumu o volilnem sistemu, pri čemer so imeli možnost izbire med večinskim, proporcionalnim ter mešanim sistemom. Večina volivcev (44,5 %) je podprla večinski sistem, kar je bil predlog stranke SDS, a kljub odločitvi Ustavnega sodišča, da je zmagal ta predlog, slednji nikoli ni zaživel pri nas, saj so leta 2000, tik pred volitvami, spremenili ustavo in uzakonili proporcionalni volilni sistem.

Ukinitve in dodatki

Namesto popolne spremembe sedanjega volilnega sistema se pojavljajo predlogi za delno spremembe. V zadnjem času, dejansko pa že več let, so bili najpogostejši predlogi po ukinitvi volilnih okrajev, s čimer bi se volitve izvedle le na ravni volilnih enot. Drugi predlog pa je uvedba preferenčnega glasu, ki bi omogočal volivcem, da svoj glas namenijo točno določenemu kandidatu, ne glede na njegovo uvrstitev na kandidatski listi.

Parlamentarne stranke o spremembah

Na parlamentarne stranke smo se obrnili s prošnjo za komentar sedanjega volilnega sistema in če bi podprle spremembe slednjega. Njihove odgovore, ki smo jih prejeli, objavljamo v nadaljevanju v celoti.

DeSUS

Kot veste v tem trenutku potekajo med šestimi parlamentarnimi strankami vsebinska pogajanja o možnosti sestave koalicije, v okviru katerih je govora tudi o volilni zakonodaji. Za nas DeSUS je obstoječ volilni sistem ustrezen in ga (za zdaj) ne bi spreminjali.

LMŠ

Pokazale so se potrebe po spremembah volilnega in političnega sistema. Smo mnenja, da mora biti zasnovan tako, da ima volivec odločilni glas, zato bi bilo potrebno razmisliti o spremembah proporcionalnega volilnega sistema, ki bo volivkam in volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatk in kandidatov.

SDS

V SDS smo že v letu 2013 predlagali spremembo 80. člena Ustave RS tako, da bi določal, da se poslance voli po dvokrožnem večinskem načelu. S tem predlogom bi zagotovili dosledno spoštovanje volje volivcev, izražene na referendumu 1996, ki jo je z odločbo potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ob tem velja spomniti, da smo v SDS v letu 1996 zbrali 43.710 podpisov k referendumski zahtevi za večinski volilni sistem, ki je vsebovala tudi možnost odpoklica poslanca.

Je pa potrebno poudariti, da je za spremembo volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Ob zavedanju le tega je predsednik SDS Janez Janša na predsednika republike Boruta Pahorja naslovil prošnjo za podporo pobudi, oblikovani na skupnem sestanku med SDS in N.Si, da se volilni sistem čimprej vsaj deloma popravi tako, da bo omogočal volivcem odločilni vpliv na izvolitev njihovega poslanca. »To nenazadnje terja tudi ustava RS, ki v tej točki po 18 letih še vedno ni uresničena. Ocenjujemo, da bi takšna sprememba lahko pomembno povečala zaupanje ljudi v demokratični proces volitev in s tem tudi volilno udeležbo, ki je že dva mandata nevarno nizka,« je zapisal.

SNS 

Trenutni volilni sistem je potrebno spremeniti do te mere, da naj se odpravijo volilni okraji in da ostanejo zgolj volilne enote, v katerih naj se uvede strankarska lista, ki jo določijo stranke glede na kvaliteto lastnih kandidatov. Uvesti je potrebno tudi preferenčni glas, s katerim je možnost omogočiti
preskočiti vrsto na listi.