REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Spuščen z verige: Po dveh letih »medijske nevidnosti« Grims znova v pogonu, poprava krivic je zanj krivična

Spuščen z verige: Po dveh letih »medijske nevidnosti« Grims znova v pogonu, poprava krivic je zanj krivičnaGrims proti Bobnarjevi. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Potem ko je vlada dr. Roberta Goloba v skladu s predvolilnimi obljubami pristopila k uresničevanju predvolilnega programa so se iz opozicijskih vrst zaslišala prva jadikovanja in kritike na račun napovedanih potez.

Najbolj glasen je bil zadnje dni znova tisti, ki ga je predsednik SDS v času vlade, ki jo je vodil do 1. junija, držal »bolj na kratko«, zato ga v zadnjih dveh letih nismo prav veliko slišali.

Tudi zato, ker je znan po izjavah, ki so skregane z zdravim razumom, Janez Janša na mestu predsednika vlade pa ob vseh lastnih škandalih očitno ni želel še dodatno razburjati že tako razburjeno javnost, saj je v ospredje raje potiskal bolj umirjenega Danijela Krivca.

Toda časi so se spremenili.

Časi so se spremenili. SDS je znova v opoziciji, zato pa se z raznimi verbalnimi napadi v zadnjem času bolj pogosto oglaša tudi Branko Grims.

SDS je znova v opoziciji, zato pa se z raznimi verbalnimi napadi v zadnjem času bolj pogosto oglaša tudi razvpiti Branko Grims.

V tej tradiciji je Grims nadaljeval tudi tokrat, ko je očitno od vodje stranke le dobil dovoljenje za javno oglašanje.

Vladi Roberta Goloba je na tiskovni konferenci očital, da je s prvimi potezami poteptala ustavo.

Zahtevo, naj ministrstva pripravijo sezname zaposlitev, je primerjal celo z »berufsverbotom«, nemško popačenko, ki označuje prepoved opravljanja dela.

Kritiziral je predvsem zahtevo vlade, naj ministrstva pripravijo sezname zaposlitev in premestitev v zadnjih dveh letih in pol.

»Obdelava in zbiranje podatkov za namen političnih čistk med zaposlenimi je protiustavno,« je dejal Grims.

Kritike Grimsa so zgrešene, kajti Golobova vlada ni napovedala, da bo komur koli prepovedala opravljati poklic.

Poudaril je, da je v ustavi določena pravica do dela, dostopa do dela pod enakimi pogoji in svobodne izbire dela.

»Berufsverbot pa je prepoznavni znak totalitarizma,« je še rekel na slabo obiskani novinarski konferenci.

Že zgolj zato so kritike Grimsa zgrešene, kajti Golobova vlada ni napovedala, da bo komur koli prepovedala opravljati poklic.

Edina namera vlade pod taktirko dr. Roberta Goloba je zgolj preverjanje, ali so bili imenovani na svoje položaje v skladu s strokovnimi ali nestrokovnimi kriteriji, kar se da ugotoviti tudi s primerjavo s preteklimi imenovanji prejšnje, Šarčeve vlade.

Prav to pa je tisto, kar Grimsa moti.

Podatki bi namreč lahko odkrili kompromitirajočo resnico, da je Janševa vlada kadrovala - politično.

Janševa vlada je namreč na različne položaje namestila najmanj 2000 novih kadrov, pri mnogih pa je že danes jasno, da je njihova strokovnost na zelo majavih nogah.

Odločujoča pa je bila partijska izkaznica.

»Novi vladi je uspelo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Že v prvih nekaj dneh je poteptala ustavo,« je dejal Grims.

Grims meni tudi, da je tudi nova ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar s tem, ko je umaknila soglasje za tožbe zoper posameznike, povezane z zahtevki za povrnitev stroškov policijskega varovanja na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih, ravnala v nasprotju z zakonom. In protiustavno.

»Zakon je kristalno jasen: če nastanejo posebni stroški za policijo, jih je dolžen poravnati organizator. Zakon je jasen tudi glede tega, kdo je organizator,« je rekel.

Bobnarjevi Grims očita kršenje 2. člena ustave, ki določa, da je Slovenija pravna država, in 14. člena, ki določa, da smo pred zakonom vsi enaki.

Naravnost odbito je seveda, da Grims Bobnarjevi očita kršenje ustave, hkrati pa zagovarja nasilje policije, ki je uporabila silo proti ljudem, ki so na ploščadi pred parlamentom pred dvema letoma mirno brali ustavo.

Naravnost odbito je seveda, da Grims Bobnarjevi očita kršenje ustave, hkrati pa zagovarja nasilje policije, ki je uporabila silo proti ljudem, ki so na ploščadi pred parlamentom pred dvema letoma mirno brali ustavo.

Toda tudi osebe, ki jih je policija preganjala, dejansko po črki zakona niso bili organizatorji, pač pa zgolj udeleženci ali pobudniki protestov, ki pa jih niso »organizirali.«

Zato se Grims moti tudi na tej točki.

Družbena omrežja namreč omogočajo samoorganiziranje ljudi brez enega samega organizatorja.

To splošno znano dejstvo so že doslej ugotavljala sodišča v svojih sodbah, s katerimi so odpravila sporne ukrepe policije.

Ne glede na to pa je Grims prepričan da je poprava krivic – krivična.

Po njegovih besedah je poteza Bobnarjeve, s katero je prekinila prakso, ko policija izgublja postopke pred sodišči, s čemer se znižuje tudi ugled policije in zaupanje vanjo - »samovoljna, nezakonita in protiustavna«, ker naj bi na ramena davkoplačevalcev prevalila za 828.000 evrov stroškov, ki jih je menda imela policija z varovanjem ter vzdrževanjem reda in miru.

V bistvu pa ni šlo za »vzdrževanje reda in miru«, pač pa pogosto za zastraševanje petkovih protestnikov in prekomerno uporabo sile.

Če je vlada Janeza Janše v te namene uporabljala policijo, če je v središču mesta zbrala nepotrebno število policistov, tehničnih ovir, vozil, celo konjenikov in podobno, potem je že samo po sebi to več kot zavržno in predstavlja nepotrebno in negospodarno oškodovanje državnega proračuna.

Za to nenamensko trošenje sredstev bi morala odgovarjati tedaj pristojen minister in direktor policije, torej Aleš Hojs in Anton Olaj, ne pa da sedaj Grims napada Bobnarjevo, ki je preprečila nadaljno sramotenje policije pred sodišči.

Še bolj zavržno bi bilo, če bi morali stroške za to samovoljo pod krinko »vzdrževanja javnega reda« nositi protestniki, ki so branili svoje in ustavne pravice sodržavljanov.

Toda Grims je še naprej prepričan, da »zakon ministrici ne daje take diskrecijske pravice,« ter da je zato, ker je policiji odvzela pravico, da pred sodišči brani svoje postopanje v skladu z odloki Janševe vlade, ki so bili večinoma razglašeni za neustavne - »zavestno kršila ne samo zakon, ampak tudi ustavo.«

Za nenamensko trošenje sredstev bi morala odgovarjati pristojen minister in direktor policije (Hojs in Olaj), ne pa da sedaj Grims napada Bobnarjevo, ki je preprečila nadaljno sramotenje policije pred sodišči.

Protestnikom je Grims tudi očital, da so blokirali ceste, lahko kurili ogenj na javni površini in delali še druge prepovedane zadeve; zato meni, da je nekaznovanje dokaz neenakosti v državi, češ - če si levičar, se ti za takšno ravnanje »ne bo zgodilo nič.«

V resnici pa je ob tem spregledal, da je ob protestih po mnenju ESČP mogoče v okviru pravice do svobode govora početi marsikaj, kar bi bilo običajno prepovedano in da v tem primeru ne gre za kršitve javnega reda in miru, pač pa za dejanja, ki so dovoljena.

Prav nasprotno, države, ki to kritiko dušijo, veljajo za avtokratske. Točno takšna pa je bila Janševa vlada.

Z ravnanjem Bobnarjeve se je zato tudi Slovenija vrnila v normalnost.

In normalno je, da tisti, ki so to normalno stanje razmer v Sloveniji s svojim ravnanjem ves čas ovirali in kršili – tega ne morejo in ne bodo razumeli.

Za ljudi kot je Grims je poprava krivic - krivica.

Nič čudnega za aparatčike, ki so dolga leta izvajanja krivic branili kot svojo neodtujivo in najvišjo pravico.

Delite članek