Spremembam policijskih pooblastil se obeta zadostna podpora

Državni zbor je opravil razpravo o predlogu novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim uvaja možnost uporabe električnega paralizatorja. Podporo noveli so napovedali v SMC, DeSUS in NSi, medtem ko podpora SD po napovedih ne bo enotna. Noveli nasprotujejo v SDS, ZL in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar novela uvaja številne novosti, s katerimi želijo zagotoviti predvsem večjo preglednost in jasnost policijskih pooblastil.

Poleg možnosti uporabe električnega paralizatorja novela uvaja možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru prometa, zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih ter hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK. Uvaja tudi podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti in možnost prekinitev potovanja navijačem, pri katerih najdejo stvari, ki kažejo, da nameravajo kršiti javni red in mir.

V zvezi z nekaterimi očitki, med drugim informacijskega pooblaščenca, da novela policiji daje pooblastila, ki bodo preveč posegla v zasebnost posameznikov, je ministrica poudarila, da je temeljna dolžnost policije varovanje ljudi in države. Da pa bi lahko to nalogo opravljali učinkovito, policisti po njenem mnenju potrebujejo ustrezna pooblastila.

V SMC po besedah Marka Ferluge menijo, da je novela potrebna že zaradi samih sprememb v družbi in spremembe narave policijskega dela. V stranki policiji zaupajo in verjamejo, da je pripravila takšne rešitve, da bo lahko šla v korak s časom in da bo imela primerno orodje za obvladovanje varnostnih izzivov, ki jo čakajo.

Peter Vilfan (DeSUS) je podaril, da so ukrepe, ki jih predvideva novela, že pred časom uzakonile tudi druge države, zato je čas, da jim prisluhnemo tudi mi. Glede možnosti uporabe električnih paralizatorjev je poudaril, da jih bodo lahko uporabljali le policisti v intervencijskih skupinah, ki bodo morali biti za to tudi posebej usposobljeni.

Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) bo novela res prinesla nekatere dodatne posege v zasebnost, bo pa na drugi strani prinesla "novo varovalko za našo skupno varnost". Poudaril je, da avtomatizirano prepoznavanje registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa ne bo pomenilo, da bo ustavljeno vsako vozilo, pač pa le tisto, ki bo na primer ukradeno.

Več pomislekov o noveli imajo v SD, zato po besedah Bojane Muršič ne bo deležna njihove enotne podpore. Nekatere poslance SD je namreč zmotila možnost množičnega zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Na drugi strani pa po besedah Muršičeve novela prinaša nekatere ukrepe, "ki jim je nemogoče odreči podporo".

V SDS po besedah Branka Grimsa ocenjujejo, da so nekatere rešitve dobre, "drugače pa je, ko gre za spoštovanje človekovih pravic in predlagan nadzor nad njihovim spoštovanjem". Po njegovem mnenju vrsta stvari, ki se nanaša na človekove pravice, ni jasno opredeljenih in je zato verjetno neustavnih. Ustavno sodišče namreč zahteva, da so določbe, ki posegajo v človekove pravice, jasne, je poudaril.

"Spremembe so potrebne, vendar jih ne smemo zlorabiti v luči ogrožanja človekovih pravic," je menil vodja poslanske skupine nepovezanih poslanec Bojan Dobovšek. Po njegovem mnenju se bo treba odločiti, ali želimo varnost ali nadzor. "Nekateri od predlaganih ukrepov pomenijo več nadzora, slednje pa omogoča več zlorab," je poudaril.

Ostro noveli nasprotujejo tudi v ZL, saj po besedah Violete Tomić prinaša več represije, množičnega nadzora in posegov v človekove pravice. Pri tem je opozorila, da krepitev represije ni rešitev za večjo varnost, pač pa je rešitev zagotavljanje enakih možnosti.

Državni zbor bo glasovanje o tem, ali je novela primerna za nadaljnjo obravnavo, opravil danes ob koncu seje.