Spodleteli intervju: Golob pokazal nestrpnost do medijev, odrezavi odgovori razkrili slepe pege slovenske politike

Filozof Boris Vezjak je ob zadnjem pogovoru slovenskega predsednika vlade za ljubljanski Dnevnik v svojem blogu objavil prispevek z naslovom »Sproščeni Golob postaja nestrpen do medijev«, v katerem je analiziral odgovore premierja in v njih našel presenetljivo veliko podobnosti s preteklimi izjavami in ravnanji nekdanjega predsednika vlade - Janeza Janše.

To je opazil predvsem pri pogosti uporabi pojma »sproščenost«, ki ga je kot največji uspeh svoje vlade razglasil - Robert Golob. Prav na istem »uspehu« je namreč že pred leti, ob pomoči znanih ideologov desnice vztrajal Janez Janša.

Druga, neprijetna podrobnost tega pogovora je dejstvo, da je bil intervju za ljubljanski časnik nenadoma prekinjen v »8. sekundi 61. minute«, ko je Golob zaradi drugih obveznosti prenehal odgovarjati na vprašanja.

Želiš s tem povedati, da sta si Golob in Janša v mnogočem podobna? https://t.co/kv94ZUsWPe

— Dd. Hh. (@Stavenskovrhski) January 3, 2023

Tretje neprijetno spoznanje celotnega pogovora pa je očitno dejstvo, da vsa vprašanja, povezana z odstopom sedaj že bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar predsednika vlade še danes spravljajo v stanje izjemne nesproščenosti.

Brutalno.

— pristojni (@David_Malacic) December 16, 2022

Zanimivo je tudi, da v tem pogovoru ob izrecni omembi dejstva, da ga v humoristični oddaji Kaj dogaja? oziroma znotraj nje pa v rubriki Palomar na nacionalki pooseblja komik Tilen Artač, ki poudarja Golobovo avtoritarnost, predsednik vlade pripomni, da »televizije ne gleda že od leta 1994.«

Presenetljivo je to že zato, ker so bile razmere na »nacionalki« eden od poglavitnih razlogov za »upor ljudstva«, poraz vlade Janeza Janše in zmago Gibanja Svobode ter strank sedanje koalicije na volitvah.

Ureditev razmer na javni RTV je tudi ena od prednostnih nalog sedanje vlade in ena od najpomembnejših zadev, o katerih so volivci v Sloveniji pravkar odločali na referendumu.

Kako je torej sploh mogoče, da predsednik vlade vodi odločanje o »popravljanju« nacionalke, če njenega programa sploh ne gleda in torej sploh ne more vedeti, kakšen je ta program?

Kako lahko o tem sodi, če nima lastnega, empiričnega izkustva?

Izgovor, da je to predsednik vlade prepustil strokovnjakom in civilni družbi ni zadovoljiv, kajti na koncu je vedno vlada tista, ki mora prevzeti politično odgovornost za sprejete zakone, zato bi bilo potrebno, da ima tudi predsednik vlade lastno mnenje o pomembni zadevi in instituciji, ki jo njegova vlada »popravlja.«

Le to bi namreč predsedniku vlade tudi omogočilo oceno, ali so tudi predlagane spremembe, nastale v okviru civilne družbe korak v pravi smeri ali ne.

Vlada ne more biti le podaljšek »civilne družbe.«

Toda predsednik vlade prostodušno prizna, da televizije sploh ne gleda…

Dodatna neprijetna zadeva pri tem odgovoru je, da takšen izgovor pogosto uporabljajo avtoritarni politiki, ki jim ni všeč poročanje medijev o njih.

V regiji je na primer po isti izjavi znan srbski predsednik Aleksandar Vučić. In srbski mediji to držo ocenjujejo kot neverodostojno, ker je očitno, da tudi srbski predsednik zelo dobro spremlja vse medije… V pisarni ima menda celo devet TV zaslonov, da bi lahko hkrati spremljal poročanje večine domačih televizijskih postaj!

Zakaj torej Golob meni, da bi v Sloveniji z zvijačnim »argumentom« avtokrata Vučića o »negledanju televizije« lahko odbil javne kritike na svoj račun - ostaja zato povsem nejasno.

Poglejmo še nekatere glavne poudarke iz Vezjakove analize, ki jo začne tako: »'Ma če smo tako rekli, tako bo. Pika!« Hudomušna fraza iz nacionalkine satirične oddaje Kaj dogaja? nam slikovito opiše temperament Roberta Goloba, ki ga v seriji Palomar duhovito imitira verjetno ta trenutek vodilni komik v državi, Tilen Artač. Kar se zmenimo, potem tudi je. Lepo, kajne? No, ne nujno. Ker lahko se zmenimo med sabo in malo po domače, ampak kar reče on, to mora stati, pa naj stane, kar hoče in naj se drugi strinjajo ali ne.«

»Temperament predsednika vlade se je očitno po pol leta mandata znebil vseh začetnih psihičnih zavor in tolče po domačem političnem parketu na vse strani. Malce tudi z repom, ki so mu ga skupaj z rožički, kot samemu hudiču, na naslovnici narisali v zadnji Mladini ob paru angelskih kril in drugih atributih nebeškosti,'« ocenjuje Vezjak.

Nato Vezjak oceni sam potek in vsebino intervjuja za ljubljanski dnevnik: »Težko bi se, z izjemo rekorderja v mračnosti med slovenskimi politiki, spomnili bolj odrezavega pogovora, zato lahko mirno zapišemo: Golob postaja rahlo nestrpen do medijev. Do te mere nepotrpežljivega ob čisto korektnih vprašanjih že dolgo nismo videli nobenega domačega politika najvišjega ranga, kakor tudi ne, da bi se intervju tako rekoč predčasno končal.«

»Pri Janezu Janši sicer že dolgo in tradicionalno zaznavamo čisto vse ekstremne metode, ki bi se jim moral vsak politik v odnosu do medijev izogniti; njegove prislovične bitke z mediji zajemajo širok spekter, vse od lastniškega in političnega podrejanja, ustanavljanja novih medijev, plačanih in brezplačnih, predvsem pa ves čas opazujemo njegovo besedno toksičnost, obračune z novinarji, sploh z novinarkami, in vse vrste pritiskov nanje.

Tokratna Golobova aroganca bi nas smela skrbeti tudi zato, ker se je nedavno sestal z lastniki POP TV, kar so sicer kasneje po razkritju časopisa Delo v njegovem kabinetu ocenili za 'vljudnosten' obisk. Saj res, je morda tisti med Janšo in Petrom Kellnerjem pred dvema letoma bil nevljudnostne narave?,« hudomušno opozori Vezjak.

V dokaz za to navede oceno odgovornega urednika Dnevnika, ki je predsedniku vlade zastavljal vprašanja. »Intervju, ki je bil dogovorjen za najmanj debelo uro, se je nenadoma zaključil v 8. sekundi 61. minute, ko premier ni zmogel več skrivati svoje nejevolje. Nobenih podaljškov! A že na začetku intervjuja je bil nenavadno nataknjen. Ne trpi ugovorov, ti so zgolj bob ob steno,« je potek intervjuja komentiral Lesjak.

Na začetku intervjuja so si sicer sledila vprašanja, ki so predsednika vlade »ves čas spravljala v očitno slabo voljo.« Pri tezi, da je njegova vlada vseeno neuspešna pri brzdanju draginje, je sledilo močno oporekanje Roberta Goloba, zgovoren »primer avtokratske reakcije je sledil na očitek, da bo novela zakona o davčni upravi 'odletela', ker ji Socialni demokrati in Levica nasprotujejo.«

Golob je samovšečnež po vzoru absolutistov, ki ne prenese “napačnih” vprašanj in nasprotovanja mnenj! Uboga !

— Bogo  (@BogoCC) January 1, 2023

Ob opazki, da bo za nek vladni zakon glasovala ena sama vladna stranka (Golobova Svoboda), drugi dve pa bosta gledali stran, zaradi česar bo v parlament priromal zakon, ki ga podpira zgolj Gibanje Svoboda, je namreč Golob lakonično odvrnil: »Povejte mi, ali je kakšen zakon te vlade že obstal v parlamentu.«

In nato suvereno pribil, da tudi ta ne bo.

»Čudežna moč, s katero premier uspeva v parlamentu, v vladi pa ne nujno in ga nekonsenzualnost niti ne zanima posebej, ne daje slutiti zgolj njegove praktične narave, ampak še bolj kaže na buldožersko oportunost,« je kritičen Vezjak.

Nato je »vidno vznemirjen in povsem živčen Golob postal ob vprašanjih v zadevi Lindav in Bobnar«, presenečenje pa ni bil »niti njegov odziv na opozorilo, da so se skoraj vse civilnodružbene organizacije 'v tej polemiki med vami in gospo Bobnar postavile na njeno stran, čeprav so pred volitvami veliko pripomogle k volilnemu rezultatu, kakršen je bil 24. aprila'«.

Ob opozorilu, da je ob dogajanju iz stranke izstopila tudi nekdanja podpredsednica Svobode Marta Kos in protestno podprla Bobnarjevo, je »predsednik znova zamahnil z roko.«

1
"Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I, med preiskovanimi naj bi bil tudi Robert Golob. To bi lahko botrovalo domnevnemu Golobovemu vpletanju v delo Policije in odhodu notranje ministrice Tatjane Bobnar." https://t.co/xefagi5BhQ

— Andreja Slameršek (@ASlamersek) December 22, 2022

Podobno občudovanje, kot ga goji premier do zdravstvenega ministra Daniela Bešiča Loredana, pa Golob ni mogel skriti niti v odnosu do sebe. »Z neverjetno politično nepismenostjo nam je razložil, kako je on tisti, ki je v Slovenijo prinesel sproščenost,« opozori Vezjak.

Nato sledi podrobna analiza, ki na široko pojasnjuje, kako je prav s »sproščenostjo« Janez Janša že v času svoje prve vlade utemeljeval nekatere svoje najbolj sporne poteze, posege v medije in podobno.

Presenetljivo je to tudi zato, ker je večina volivcev najbrž menila, da je volila Roberta Goloba in to vlado zato, da bo rešila nekatere zelo konkretne probleme v državi – na primer v zdravstvu.

Vendar pa svoj največji uspeh Golob vidi drugje, kar je problematično.

Janez Janša, Nataša Pirc Musar in Robert Golob so bogati ljudje.
Obogateli so med politično in gospodarsko tranzicijo ter ZARADI nje. Misliti, da bodo naredili nekaj za vas je tako, kot če riba misli, da je pijavka njena prijateljica.

— Upravna Opica (@smrtfasizmu2022) January 3, 2023

Na vprašanje, »družbena sproščenost je torej, če prav razumem, vaš največji dosežek«, Golob prostodušno odgovori: »Ne, ni moj dosežek, ampak dosežek Gibanja Svoboda in koalicijskih strank, to je bil naš glavni cilj za letošnje leto in tega smo v celoti dosegli.«

Gre za velik zdrs, ki je tudi napaka Golobovih medijskih svetovalcev.

Nekdanja novinarka in tiskovna predstavnica stranke Svoboda Vesna Vuković bi zagotovo morala vedeti, da je opletanje s pojmom »sproščenost«, o katerem se je v Sloveniji toliko pisalo in poročalo in ga je ves čas uporabljal prav Janez Janša – smrtna past za Roberta Goloba.

Moral bi se je izogibati, na pa da je neprevidno stopil vanjo in Janševo geslo z velikimi črkami postavil na prapor – gibanja oziroma v resnici stranke Svoboda.

Vezjak sklene, da Golobu očitno »vedno bolj prepoznavno manjka politične razsodnosti«, ki je prejkone »njegov tehnokratski um, urjen v okolju korporativnega upravljanja, nikakor ne zna osvojiti in uporabljati.«

Toda v resnici je zadeva še veliko hujša.

Absolutni rekorder.
Jokaj. @ZerjavicDelo pic.twitter.com/lrrfxGOV3j

— Spectator (@spectrpix) January 2, 2023

Obstaja namreč slepa pega in laž, ki so se ji izognili vsi – Golob, Lesjak in tudi sam Vezjak.

Nobenemu od njih se ni zdela problematična ali sploh vredna omembe, čeprav je v resnici to tisto vprašanje, ki bo na koncu privedlo do nazadovanja gospodarstva v Sloveniji, do prekomernega zadolževanja, odpuščanj in splošnega pomanjkanja denarja v državi za vse čudovite projekte in »reforme«, ki si jih je zastavila ta vlada.

Gre pa seveda za popolnoma napačno opredelitev razlogov in posledic ukrajinske vojne in na tej podlagi naslednje napačne poteze, zaradi katerih celotna EU pluje proti ekonomskemu nazadovanju.

pic.twitter.com/dL0auunxcu

— ElChinoInfeliz  (@InfelizChino) January 4, 2023

Na ugotovitev, da rezultati Dnevnikove javnomnenjske ankete kažejo, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti »močno povečal delež ljudi, ki trdijo, da so letos živeli slabše kot lani (45 odstotkov), poskočil je tudi delež pesimistov, torej ljudi, ki pričakujejo, da bodo prihodnje leto živeli slabše kot letos (40 odstotkov)« in vprašanje »Kako si to razlagate?« je namreč Golob odgovoril tako: »Vse to je pričakovano. To ni samo slovenski fenomen, javno mnenje po Evropi je identično temu, kar opisujete. Od letošnjega februarja imamo spet in žal opraviti z vojno na evropskih tleh. Ruska agresija na Ukrajino, ki je popolnoma neupravičena, je pripeljala do tega, da je Evropa danes v situaciji, ki nekako spominja na vojne razmere – ne samo da ji primanjkuje energentov, posledično ji primanjkuje tudi strateških materialov, ampak imamo opraviti tudi s prehransko in energetsko draginjo.

Normalno je, da takrat, ko se osnovne surovine, hrana, energenti na globalnih trgih podražijo za sto in več odstotkov, med ljudmi prevlada realizem, to ni pesimizem. Gmotne razmere so se poslabšale, to vsi čutimo.

In verjamem, da ljudje pričakujejo, da izboljšanja gmotnih razmer še ne bo hitro na vidiku. Ne zaradi tega, ker bi bil to slovenski fenomen, ampak zato, ker živimo v takem svetu. Po pandemiji in po agresiji je to svet, v katerem moramo živeti! Žal. Vendar sem prepričan, da se bo ta situacija do poletja prihodnjega leta spremenila…«

Da je bila vojna v Ukrajini »agresija«, ki je bila ob tem celo še »neupravičena«, je seveda največja mogoča laž, ki pa jo predsednik vlade mirno pove, saj njegov sogovornik ne čuti potrebe, da bi mu z eno samo besedo ugovarjal.

Prav tako je seveda popolnoma neresnična trditev, da je »vojna« kriva za pomanjkanje energentov v Evropi, saj se vsi še vedno spomnimo in vemo, da je EU sama prekinila dobave nafte, pa tudi plina iz Rusije.

Ob tem pa so bile cevi plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 celo razstreljene, ne da bi bila za to odgovorna Moskva, pri čemer iskanje pravega krivca za ta državni terorizem voditelje evropskih držav očitno sploh ne zanima…

Biden "There will no longer be a Nord Stream" pic.twitter.com/HsD9kkiicy

— Morpheus_Patriot (@MorpheusPatriot) January 2, 2023

In ob tem je potrebno dodati še dejstvo, da je inflacija danes rezultat posledic covida-19 in tudi sankcij ZDA, potrganih proizvajalnih verig in pretiranega tiskanja denarja, kar se je vse dogajalo že pred epidemijo.

Napačna analiza korenin družbene krize in vzrokov za vojno v Ukrajini nam zagotavlja, da bo Golobova vlada vztrajala pri napačni in neuspešni politiki sankcij proti Rusiji, to pa bo še naprej vodilo v smer gospodarskega zloma slovenskega gospodarstva.

In s tem problemom se v ideološki, protiruski zaslepljenosti zaradi popolne odsotnosti racionalne analize dogajanja ne ukvarja nihče v državi – ne predsednik vlade, ne ministri, prav tako pa se s tem ne ukvarjajo niti mediji in novinarji in njihovi filozofski kritiki…

Jacques Baud, intelligence and security consultant and ex NATO military analyst responsible for overseeing Donbas in 2014, stated that from OSCE and his own assessments, there were NO Russian troops present.https://t.co/OI4ig84xWB

— noddy (@gullynully) January 1, 2023

Intervju, ki ga je dal predsednik vlade Robert Golob za ljubljanski Dnevnik je zato razkril vrsto neprijetnih dejstev.

Vendar ne le o aroganci predsednika vlade - pač pa tudi o slepih pegah slovenskega novinarstva, politike in družbenih kritikov, zaradi katerih se bo družbena in socialna kriza Slovenije še naprej - nadaljevala. In poglabljala.

To pa je še veliko večji problem od izpričane arogance in avtoritarnih prijemov trenutnega predsednika vlade.