Šokantno stanje na področju požarne varnosti v večstanovanjskih stavbah!

V luči nedavne tragedije v Londonu, kjer je v požaru stolpnice umrlo več deset ljudi ljudi, smo pogledali, kako je s stanjem požarne varnosti v večstanovanjskih stavbah pri nas.

46 inšpektorjev za vso Slovenijo

Nadzor nad izvajanjem zakonodaje glede požarne varnosti izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je organ v sestavi obrambnega ministrstva.

Na zadnji dan lanskega leta je bilo v inšpektoratu zaposlenih 57 uslužbencev, od tega en podsekretar za pravne zadeve, deset strokovno-tehničnih delavcev in 46 inšpektorjev. Slednji so v lanskem letu opravili 11.601 inšpekcijsko nalogo, od tega 4.595 inšpekcijskih nadzorov. V sklopu dela so izdali 477 ureditvenih aktov, večino (253) prav na področju varstva pred požarom, zaščite in reševanja ter varstva pred utopitvami.

Ob zavedanju, da glede na sistematizacijo manjka še sedem dodatnih inšpektorjev, so lani opravili le 20 inšpekcijskih nadzorov manj kot predhodno leto, pri čemer je vsak inšpektor povprečno opravil 83,3 inšpekcijskega nadzora. Skupaj je inšpektorat lani porabil 2.210.458 €, od tega za plače 2.053.374 € in za sprotne stroške ter investicijo še 156.985 evrov.

Nekatere ugotovitve porazne!

V lanskem letu so inšpektorji opravili inšpekcijski nadzor v 210 večstanovanjskih stavbah, pri čemer so ugotovili, da so v skoraj štirih petinah (79 %) stavb imeli pooblaščenca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, medtem ko v 44 stavbah (21 %) niso imeli določenega pooblaščenca.

Dalje so ugotovili, da imenovanje pooblaščenca ne zagotavlja še ustreznega požarnega reda: v 70 % primerih (147 stavbah) je bil slednji narejen, v 59 stavbah (28,1 %) je bil pomanjkljiv ter v štirih (1,9 %) ga sploh niso imeli. Malo boljše so bile ugotovitve glede izvajanja evidenc o rednih pregledih, vzdrževanju in servisiranju opreme in naprav, potrebnih za požarno varnost: 76,7 % stavb (161) je imelo ustrezno evidenco, 16,2 % (34) je imelo pomanjkljivo ter 7,1 % (15) ni imelo nobene evidence.

Pregledali so tudi, kako so v 78 stavbah načrtovali evakuacijske poti: v 49 (62,6 %) so bile slednje ustrezno narejene, v 15 (19,2 %) pomanjkljivo ter v 14 stavbah (18 %) jih niso imeli. Požarne načrte so pregledali v 73 večstanovanjskih stavbah: 43 stavb (58,9 %) ima ustrezne načrte, 11 (15,1 %) jih ima pomanjkljive, medtem ko je kar 19 stavb (26 %) brez kakršnihkoli požarnih načrtov.

Londonski požar je izpostavil tudi problematiko, kako se umakniti iz goreče stavbe. V Sloveniji morajo stanovalci večstanovanjskih stavb najmanj enkrat letno opraviti usposabljanje za evakuacijo. Lani so izvajanje usposabljanja preverili pri 78 stavbah: stanovalci 38 stavb (48,7 %) so opravili usposabljanje, v 40 stavbah (51,3 %) pa ne.

Nadalje so pri 210 stavbah pregledali še izvajanje drugih ukrepov glede varstva pred požarom, pri čemer so ugotovili sledeče:

V zadnjih letih, ko so se pojavile na stavbah tudi sončne elektrarne, so inšpektorji prevzeli tudi nadzor nad njimi. Požarni načrti glede sončnih elektrarn so pregledali na 22 stavbah, pri čemer so ugotovili, da so slednji ustrezni le v šestih stavbah (27,3 %), v kar 72,7 % (v 38 stavbah) pa niso bili ustrezni.

Glede izvajanja inšpekcijskih nadzorov v drugih stavbah si lahko preberete letno poročilo inšpektorata.

Gasilci samo do 32 metrov

Pripadniki Gasilske brigade Ljubljana (GBL) so trenutno opremljeni s tremi vozili za gašenje in reševanje iz višin. Vozilo VV 32/270 proizvajalca Metz Aerials, letnik 2008, je tako zmožnost delovati do višine 32 m, pri čemer je reševalna višina (tal košare) meter manj; pri tem lahko reševalna košara drži 270 kg (oz. tri povprečne osebe). Drugo vozilo z oznako VV 27/400, proizvajalca Mercedes Benz iz leta 1999, ima delovno višino 27 m (oz. reševalna košara doseže 25 m), pri čemer lahko reševalna košara nosi kar 400 kg. Zadnje vozilo VV 30/180, katerega je izdelal Magirus Deutz leta 1983, ima delovno višino 30 m, pri čemer tu lahko košara nosi le 180 kg.

Zanimalo nas je, če se gasilci lahko predhodno seznanijo z ogledom večstanovanjskih (in še posebej večnadstropnih) stavb, da so seznanjeni z arhitekturo in požarnim načrtom. Odgovoril nam je namestnik poveljnika GBL Jože Ložnar Kranjc, pri čemer je poudaril, da se gasilci takih dejavnosti ne (morejo) posluževati, saj so za nadzor nad izvajanjem požarne varnosti zadolženi inšpektorji. Gasilci so s stavbami seznanjeni le preko dokumentacije, saj so izdelovalci in lastniki »dolžni, da lokalno pristojni gasilski enoti dostavijo požarni red in požarni načrt«.

Dalje smo se pozanimali, kaj gasilci svetujejo glede obnašanja med požarom: ali naj ostanemo v stanovanju/objektu ali ga naj čimprej zapustimo. Namestnik poveljnika GBL je pojasnil, da je obnašanje v času požara predmet študije požarne varnosti, pri čemer morajo izdelovalci teh študij »predvideti ukrepe in navodila za stanovalce. Lastnik ali upravnik stavbe mora s tem seznaniti uporabnike in poskrbeti za njihovo periodično preizkušanje«.

Do 81 metrov

V zadnjih desetletjih so se v Ljubljani pričele graditi čim višje stavbe, pri čemer bo rekord podprl hotel Intercontinental. Slednjega še gradijo na Bavarskem dvoru, pri čemer bo z 21 nadstropji dosegel višino kar 81 metrov, pri čemer bo lahko gostil do 500 gostov.

Na splošno pa strateški del občinskega prostorskega načrta omogoča znotraj ožjega mestnega središča gradnjo le do višine 35 metrov. Kot v primeru hotela, pa strateški načrt omogoča tudi gradnjo višjih stolpnic, pri čemer se morajo slednje nahajati v t. i. vstopnih točkah (ob glavnih mestnih vpadnicah) ter v bližini že obstoječih visokih stavb. Pri tem morajo biti zemljišče ustrezno veliko, stavbe morajo imeti primeren program (ali kombinacijo le-teh), stavbe morajo biti prometno dostopne oz. uspoštevati obremenjenost prometa. Dalje se pri izdaji dovoljenja upošteva še vpliv na mestno silhueto, kako bi stavba vplivala na značilne poglede, kako so višinski poudarki stopnjevani ter kako bi stavba osenčila sosednje, manjše zgradbe.

Ne glede na te pogoje, pa stolnice v Ljubljani ne morejo preseči višine stolpa Ljubljanskega gradu (100 m), medtem ko so izven mestnega središča omejene na dobrih 70 m (oz. s temenom grajskega griča).

Preventiva, ne kurativa

Prav pri takih večnadstopnih stavbah, kjer naj bi delovale oz. stanovale stotine ljudi, je pomembno, da se dosledno izvaja požarna varnost. Kaj se zgodi v nasprotnem primeru, nam je na žalost pokazal londonski primer. Od neprimernega gradbenega materiala, nevzdrževanja/nedelovanja avtomatskega požarnega sistema, neseznanjenosti s požarnim načrtom, itd.

Za vse tiste, ki stanujete v večstanovanjskih (in večnadstropnih) stavbah, pozanimajte se, kako je z upoštevanjem požarne varnosti v vaši stavbi. Če lastnik oz. upravitelj ne upošteva dotične zakonodaje, ukrepajte sami in to prijavite inšpekciji. Bolje preventiva kot kurativa...