nedelja, 12. januar 2025 leto 30 / št. 012
Šok: Poslovil se je priljubljeni radijski voditelj Sašo Hribar
Portal javne televizije je sporočil, da je v 63. letu nenadoma umrl legendarni radijski voditelj Sašo Hribar.
Na radijskih valovih smo ga poslušali vse od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Znan in priljubljen satirik je postal predvsem zaradi oddaje Radio Ga Ga, katerega oddaja se je predvajala prav danes.
Še dopoldan Radio Ga Ga.
— Jaša Lorenčič (@JasaLorencic) September 8, 2023
In potem je šel.
Na petek.
Odšel je cel kos satire, inteligence, humorja, znanja in še toliko tega. Ne da se naštet. Tega več ne dobimo nazaj.
Intervjuji z njim, imel vsaj dva, so bili dogodki. Šola.
Sašo Hribar je dal vse in več. Slava mu.
Nedavno je sprožil polemiko, ko je problematiziral pretirano hvalisanje domnevnih osamosvojiteljev, zaradi česar je bil prisiljen sprožiti tudi tožbo proti nekdanjemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, ki ga je obtožil dezerterstva.
Aktiven je bil tudi v času stavke in zlorab prejšnjega vodstva RTV Slovenija, kot član več organov pa je aktivno prispeval tudi k spremembam, ki so utrle pot depolitizaciji javnega servisa.
V Celju rojeni Aleksander Hribar je bil po študiju metalurgije od leta 1985 povezovalec programa na slovenskem Radiu, kjer se je, kot je sam rad povedal, specializiral za osmrtnice.
Tako so nastale zasnove za prvo radijsko, humoristično oddajo Radio Ga Ga, ki se je rodila 6. aprila 1989. Velja za zelo popularno oddajo.
V nočnem programu si je nekoč izmislil sogovornika, lik bioenergetika, in s svojim darom za imitacijo takoj pritegnil številne poslušalce.
»Leta in leta sem se ukvarjal, kako bi naredil interaktivno oddajo, nekaj podobnega Butnskali, ki bi potekala v živo. Začeli smo se pogovarjati, vendar je bilo veliko dvomov, češ da ni mogoče vsak teden narediti oddaje, v kateri se improvizira brez scenarija. Sam sem vedel, da se da iz vsakega lika, če mu dodaš veliko osebnostnih lastnosti, narediti zgodbo,« se je leta 2020 začetkov oddaje Hribar spominjal v intervjuju za ljubljanski časnik Dnevnik.
Vso spoštovanje, Sašo Hribar! Artikulirano in inteligentno, kar cela desna greznica ni sposobna! Še posebej pa ne smrad Peterle, katerega briga samo svoja rit!https://t.co/uDJd9Z5Ntn
— Janez (@Janez40) May 4, 2023
V oddaji, ki je pomenila prelomnico v slovenskem radijskem humorju in v kateri se je v imitatorskih sposobnosti urilo več slovenskih komikov, je Sašo Hribar ustvaril arzenal neponovljivih radijskih likov, ki so zrasli iz njegovega cinično satiričnega duha in zaživeli prek njegove izjemne glasovne mimikrije.
Ostali smo brez besed ob izgubi dragega kolega, legendarnega radijca ... https://t.co/V3jXDIlCkK
— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) September 8, 2023
Plejadi imaginarnih osebnosti, ki jih je ustvaril - teh je bilo več kot trideset - je sčasom dodal tudi politike z obeh strani političnega spektra.
Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga Ga nedavno dotaknil tudi ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve.
Dejal je, da mu gre na živce, kot tudi »njegovi prdci. Tisti, ki so razdvajali slovenski narod, tisti, ki so srali v Cankarjevem domu, govorijo o nekem muzeju, s katerim bi se oni morali slikati in bi v njem imeli svoje spomenike.«
poslovil se je SAŠO HRIBAR, luciden človek, ki je znal vsakemu , še posebej pa politikom, postavit ogledalo pred obraz. naj počiva v miru
— tomm (@tamtamtomm) September 8, 2023
Dodal je še nekaj bogokletnega: da »osamosvojitvene vojne nikoli ni bilo. Bila je agresija na Slovenijo, ampak zgodovinske danosti so bile take, da je bilo vsakomur jasno, da se vojna v Sloveniji ne more razplamteti, ker je armada komaj čakala, da gre sto kilometrov nižje.«
Sašo Hribar je s tem dregnil v pomembno točko poveličevanja dogodkov osamosvojitve.
— Mira Hace (@MiraHace) September 8, 2023
Da vojne ni bilo, je imel prav, glede ocene, da je bila agresija, se je sicer motil – toda dejstvo je, da je bil Sašo Hribar eden redkih, ki si je v Sloveniji upal problematizirati nastope domnevnih osamosvojiteljev.
Tistih, ki si prisvajajo zasluge celotnega naroda in hkrati prikrivajo lastne napake – kot na primer že omenjeni Lojze Peterle, ki je bil med najbolj odgovornimi za izbris številnih prebivalcev Slovenije - obenem pa v senci svoje osamosvojiteljske slave nadaljujejo s številnimi kršitvami in s tem v bistvu ravnajo v nasprotju s hotenjem ljudi in cilji, ki so si jih želeli doseči v času osamosvojitve.