Sodelovanje Slovenije v jedro EU

Sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu je zelo pomembno za vključitev Slovenije v jedro EU, je danes v Bruslju poudaril zunanji minister Karl Erjavec. To terja povečevanje sredstev za varnost in obrambo, je izpostavil minister ter ocenil, da je današnji korak izrazito političen in da bo mogoče rezultate oceniti po letu 2021.

"Pravijo, da je danes zgodovinski dan," je dejal Erjavec o podpisu listine o sodelovanju pri novem obrambnem stebru unije, znanem po angleški kratici Pesco, ki jo je danes v Bruslju podpisalo 23 članic unije, tudi Slovenija.

Takšne projekte zahtevajo spremenjene varnostne razmere v Evropi, je poudaril Erjavec. V primerjavi z obdobjem 2004-2008, ko je bil obrambni minister in so se ukvarjali zlasti z Afganistanom in Bližnjim vzhodom, je varnostni položaj danes povsem drugačen, je pojasnil.

Izpostavil je teroristične, migracijske in kibernetske grožnje, ukrajinsko, sirsko in libijsko krizo, vse hujše naravne katastrofe in posledice podnebnih sprememb.

ministrica-za-obrambo-andreja-katic

Obrambna ministrica Andreja Katič je med razlogi za krepitev samostojne evropske obrambe izpostavila še manjše angažiranje ZDA pri evropskih varnostnih vprašanjih.

Sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu, za kar se je Slovenija odločila po tehtnem političnem in strokovnem premisleku, po Erjavčevih besedah pomeni več vlaganja v varnost in obrambo.

Tudi naslednja vlada se bo morala opredeliti, ali želi več varnosti. Vsekakor bo morala Slovenija povečevati ta sredstva, ne zaradi zveze Nato ali Pesca, ampak zaradi varnostnih razmer, ki nas silijo, da izboljšamo svoje zmogljivosti, je poudaril minister.

Še zlasti je za Slovenijo sodelovanje pri novem obrambnem projektu pomembno v smislu vključitve države v jedro EU, je izpostavil minister. Prepričan je namreč, da zgolj evro in schengen ter tesnejše sodelovanje na finančnem in gospodarskem področju ne bo dovolj za uresničitev te ambicije.

Nov obrambni projekt bo zagotovil učinkovitejši razvoj in nabavo zmogljivosti, je izpostavila obrambna ministrica in dodala, da bo Sloveniji uspelo uresničiti zaveze, če bo sledila sklepom v okviru strateškega pregleda obrambe.

Pet zaokroženih kriterijev za sodelovanje je redno realno povečanje obrambnih proračunov in rast naložb, medsebojna prilagoditev obrambnih sistemov, krepitev razpoložljivosti in interoperabilnosti, sprejem ukrepov za zapolnitev morebitnih vrzeli ter sodelovanje pri večnacionalnih razvojnih projektih.

Ne gre le za priložnost, temveč tudi za odgovornost Slovenije, je opozorila Katičeva in spomnila, da mora Slovenija v začetku decembra pripraviti nacionalni izvedbeni načrt.

Pesco je po ministričinih besedah priložnost za slovensko gospodarstvo, pri čemer je izpostavila civilno-vojaško sodelovanje na področju evropske transportne infrastrukture in kibernetsko obrambo, kjer se pojavljajo možnosti sodelovanja z Nemčijo in Švedsko.

"V prihajajočih dneh se bomo morali dobro organizirati, da bi oblikovali projekte," je poudarila Katičeva ter izpostavila, da to ni projekt zunanjega in obrambnega ministrstva, temveč slovenski projekt, pri katerem ne gre le za vojaško povezovanje, ampak za povezovanje na vseh področjih.

Oba ministra sta izpostavila, da nikakor ne gre za podvajanje zmogljivosti z zvezo Nato, temveč za dopolnjevanje različnih zmogljivosti v okviru različnih organizacij.

EU se za razliko od Nata s krizami ukvarja celoviteje, ne zgolj z vojaškega, temveč tudi s civilnega, razvojnega, humanitarnega in zaščitnega vidika, je ponazorila Katičeva.

S kritikami, da je Pesco preveč vključujoč, da bi lahko bil resnično ambiciozen, se ministrica ne strinja in poudarja, da se bo ambicioznost pokazala pri izvajanju konkretnih projektov.