REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski prispevek k razpadu BiH: Nespretna izjava slovenske šefice parlamenta razkrila spletko v OZN

Slovenski prispevek k razpadu BiH: Nespretna izjava slovenske šefice parlamenta razkrila spletko v OZNPredsednica DZ je izpostavila podatek, ki je razkril nelogičnost resolucije o Srebrenici. Vir: Posnetek zaslona, X

Na povabilo predsednice slovenskega parlamenta Urške Klakočar Zupančič se je nedavno na uradnem obisku mudila tudi predsednica ruandske poslanske zbornice Donatille Mukabalisa z delegacijo.

Slovenija in Ruanda imata prijateljske odnose in podobna stališča na multilateralni ravni, je v izjavi po srečanju z Mukabalisa povedala Klakočar Zupančič.

Klakočar Zupančič se je ob tem zahvalila Ruandi za glas podpore pri uspešni kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, kar je bil eden od glavnih razlogov za njeno lansko turnejo po vzhodni Afriki.

Mukabalisa je v izjavi za medije spregovorila tudi o težavnem času v ruandski zgodovini, kot je opisala genocid pred 30 leti nad Tutsiji.

S tem pa je tudi Slovenija pod krinko »razčiščevanja preteklosti« in »pietete do žrtev« konkretno prispevala k zaostritvi razmer na vedno nemirnem Balkanu.

»V Ruandi vemo, kako pomembno je imeti mir v državi in smo pripravljeni prispevati k miru na različnih delih sveta,« je dodala.

Obe pa sta komentirali tudi predlog resolucije o mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici, o katerem je nato Generalna skupščina OZN glasovala v četrtek.

»Mi podpiramo resolucijo, ko gre za obsodbo genocida ali zločinov,« je dejala predsednica ruandskega parlamenta.

Kot v odmev jo je podprla slovenska kolegica.

»Mi podpiramo to resolucijo in mislim, da je to rezultat tega, kar ste doživeli vi. To opozarja tudi na druge točke v svetu, kjer so se takšni zločini zgodili in eden od teh zločinov je bila Srebrenica, ki se je zgodila leto dni po genocidu v Ruandi,« rekla je predsednica slovenskega parlamenta.

Predvsem izjava slovenske predsednice parlamenta je ob prisotnosti ruandske kolegice razkrila nelogičnost sprejemanja resolucije o Srebrenici v Generalni skupščini OZN in Varnostnem svetu OZN.

Zelo očitno se namreč postavlja logično vprašanje, ki ga je s svojimi komentarji vzpodbudila prav šefica slovenskega parlamenta, namreč – zakaj Slovenija, Ruanda in ostale države, v kolikor res želijo preko primera Ruande opozoriti še ne druge »podobne točke v svetu« s podobnimi problemi niso raje sprejele neke posebne resolucije o genocidu v Ruandi?

Žandarmerija - Republika srbska
Vir: Posnetek zaslona, X

Če je podpora Slovenije resoluciji o Srebrenici res »rezultat tega, kar ste doživeli vi (v Ruandi)«, bi bila na mestu resolucija o genocidu v Ruandi – ne pa o Srebrenici!

Ta poteza evropskih držav je enako logična, kot bi bilo logično, da nekdo res lačen preskoči glavno jed in se zadovolji z desertom.

Če bi bile zahodne in države sveta res lačne pravičnosti in obsodbe genocida, bi se morale ukvarjati z genocidom v Ruandi, in z genocidi Nemčije, saj sta obe državi odgovorni za največje genocide v zgodovini, ne pa tudi s časovno poznejšimi zločini v Srebrenici, kot je mimogrede opazila tudi šefica slovenskega parlamenta.

Namesto tega so genocid v Ruandi, v katerem je umrlo milijon ljudi v Sloveniji in drugih sponzorkah ameriško-nemške resolucije o Srebrenici preprosto »preskočili« in nato skupaj z Ruando podprli resolucijo nekem drugem politično spornem »genocidu« v BiH, v katerem je umrlo nekaj tisoč ljudi. Tudi to je veliko in zagotovo gre za množičen in obsojanja vreden zločin.

Zakaj resolucija o preko 8000, ne pa o milijonu pobitih ljudi?
Nenavadno: Zakaj resolucija o okoli 8000, ne pa o milijonu pobitih ljudi? Zakaj ni Donatille podpisala tudi podobno resolucijo o svoji državi? Vir: Posnetek zaslona, X

A prav tako je res, da je tisti genocid v Ruandi, ki se je zgodil celo prej, še več kot stokrat večji. Zakaj v GS ZN niso sprejeli recolucije o tem genocidu?

In kje so resolucije o drugih nič manj odmevnih genocidih?

Sklep je jasen: Predsednica DZ je izpostavila podatek, ki je razkril nelogičnost slovenske podpore resoluciji o Srebrenici. Prav zato je ta stavek UKZ, zanimivo, izginil iz večine pisanih poročil o tej temi, ostal pa je v posneti izjavi iz parlamenta. Podobna vprašanja je postavljal tudi srbski predsednik v GS ZN, a na njih ni dobil odgovora.

Sklep je jasen: Predsednica DZ je izpostavila podatek, ki je razkril nelogičnost slovenske podpore resoluciji o Srebrenici.

Prav zato je ta stavek Klakočar Zupančičeve, zanimivo, izginil iz večine pisanih poročil o tej temi, ostal pa je v posneti izjavi iz parlamenta.

Podobna vprašanja je postavljal tudi srbski predsednik v GS ZN, a na njih ni dobil odgovora.

V politiki zahodnih držav očitno ni logike.

Oziroma je, a je drugačna – je politična, nezdrava in pristranska.

Pomanjkanje zdrave logike, ki jo je razkrila predsednica slovenskega parlamenta, pa je posreden dokaz, da je v ozadju sprejemanja resolucije o »genocidu« v Srebrenici – res močan političen interes Zahoda.

In da Zahodu zato res ne gre za človekove pravice, pač pa za politične cilje.

Resolucija je bila sicer sprejeta, vendar zanjo ni glasovala niti polovica držav članic GS OZN, ki ima 193 članov, pač pa le 43,5 odstotka držav. S takšno večino ne bi bila sprejet noben zakon v nacionalnih parlamentih, je ocenil srbski predsednik, ki je resolucijo označil za antisrbsko.

Za je glasovalo 84 držav, tudi Slovenija, proti 19 držav, 68 pa se jih je vzdržalo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je po glasovanju izjavil, da je bilo realno razmerje pri glasovanju o resoluciji o Srebrenici na Generalni skupščini ZN (GS UN) 84 proti 107, saj je imelo pravico glasovati 191 držav.

»To je 43,5 odstotka držav, ki so glasovale za sprejetje resolucije, to je edinstven primer. Premagali smo jih legitimno, premagali smo jih prepričljivo. Ne za tri točke, ampak za 23 točk. Dejstvo je, da jim ni uspelo dobiti niti te navadne večine,« je sklenil.

Številne države so med razpravo v OZN nasprotovale resoluciji do zadnjega in ocenjevale, da bo samo še dodatno razgrela strasti in porušila krhek mir na Balkanu.

Samostojna Slovenija - Delo
Se bodo tudi v Republiki Srbski kmalu veselili samostojnosti - po slovenskem receptu in zaradi slovenske neomajne podpore zlorabi zveznih institucij BiH s strani Bošnjakov? Vir: Posnetek zaslona, X

Ampak slovenski predsednici parlamenta kaj takega ni padlo na pamet.

Namesto da bi kolegico vprašala, zakaj raje ne pošlje v OZN resolucijo, ki bi obravnavala njen domači, ruandski genocid je raje skupaj z njo navijala za »bosansko« resolucijo, vloženo v proceduro s kršitvijo Daytonskega sporazuma, ker je bošnjaški veleposlanik v OZN nastopal kot predstavnik Bošnjakov, ne pa celotne Bosne.

Časov, ko so takšne poteze jugoslovanskih predstavnikov privedle do besnih reakcij v Sloveniji in do odcepitve Slovenije se šefica slovenskega parlamenta, rojena leta 1977 verjetno ne spomni, ker je bila takrat šele trinajst, štirinajstletna najstnica.

Bi pa se lahko podučila vsaj, kaj pomenijo izrazi »majorizacija«, »okrnjeno predsedstvo« in »blokada zveznih institucij«, ker bodo to sedaj izrazi, ki jih bo potrebovala pri razumevanju situacije v BiH, ki gre tudi s slovensko podporo - po poti SFRJ.

S tem pa je tudi Slovenija pod krinko »razčiščevanja preteklosti« in »pietete do žrtev« konkretno prispevala k zaostritvi razmer na vedno nemirnem Balkanu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke