Sloveniji zaradi neimenovanja tožilcev in pritiskov na medije grozi zamrznitev evropskih sredstev

Evropska komisija je v drugem letnem poročilu o vladavini prava v primeru Slovenije izpostavila celo vrsto napak vlade in med drugim izpostavila zaskrbljenost zaradi zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in groženj novinarjem.

V zvezi z mediji v Sloveniji so v Evropski komisiji prepričani, da se »položaj slabša.«

Poročilo našteva prakse v članicah, vendar v tej fazi ne uvaja pa ukrepov proti kršilcem.

Izbrana evropska delegirana tožilca sta dobila obvestilo, da nista bila izbrana, a obvestilo ne vsebuje nobenega pravnega pouka.

Piše: Suzana Kos https://t.co/xQ5cgjxStB

— Delo (@Delo) July 9, 2021

Kritiki trdijo, da je to poročilo »le še en brezzobi tiger Unije«, vendar se motijo.

Evropska komisija ima veliko različnih mehanizmov, s katerimi lahko pri dodeljevanju sredstev in zahtevah Slovenije državi škodi, zato bo upiranje Ljubljane ocenam Bruslja na koncu ali prenehalo, ali pa dobilo konkretne posledice, ki jih bomo na koncu občutili vsi državljani – z manjšim številom odobrenih projektov, manj denarja in slabšim standardom.

To pa zagotovo niso razlogi, zaradi katerih se je večina ljudi odločila za vstop v EU.

 komisar za pravosodje @dreynders o imenovanju delegiranih tožilcev: "Jasno je, da smo pozni, prepozni. Dva delegirana tožilca iz Slovenije je treba imenovati, kakor hitro je to mogoče."

Posnetek celotne tiskovne konference je na voljo na: https://t.co/xMFKGx6qRr pic.twitter.com/JRd70ELSvi

— Evropska komisija (@EKvSloveniji) July 20, 2021

V Evropski uniji sicer od januarja letos velja uredba o pogojevanju uporabe evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Komisija je za jesen napovedala prve korake na podlagi te uredbe.

Sloveniji tako v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev grozi tudi zamrznitev evropskih sredstev.

V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.

men je fascinantno to popolno pomanjkanje sramu pri ivanu. :D https://t.co/WfSp8KIS3V

— jaKa Močnik (@jkmcnk) July 6, 2021

Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji.

Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.

Enako retoriko smo poslušali pri TEŠ6. #Korupcija #BrezVizije "Še kiklco prodala bom..." @vladaRS https://t.co/GSxNNtOBvE

— Danilo Been (@danilo3been) July 20, 2021

V delu o boju proti korupciji Komisija sicer ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a »da njeni človeški viri ostajajo omejeni.«

Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev.

Komisija dvomi v sposobnost izvajanja učinkovitih preiskav tudi zaradi majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.

V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa Komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19.

Komisar Didier Reynders je na novinarski konferenci znova pozval k čim prejšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, saj se z neimenovanjem krši zakonodaja.

Če se to ne bo zgodilo zelo hitro, bo po poletju odločil o ukrepih, je napovedal.

»Jasno je, da smo pozni. Da smo prepozni,« je sklenil.

Zdaj analizirajo položaj v Sloveniji in nov postopek. Če bo Slovenija kršila zakonodajo, bodo premislili o postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Dokler pa bodo postopki tekli, Slovenija seveda ne bo dobivala evropskih sredstev iz sklada za okrevanje.

Ne.
Tega se mora lotiti nekdo drug. Nekdo, ki ni pokvarjen lopov.

— Pika na i (@Pikanai1) July 20, 2021

Ker pa gre tudi za zaščito proračuna Unije, bodo, če ta ne bo zagotovljena, premislili tudi o drugih orodjih, je še dejal Didier Reynders.

Tudi glede medijev je Komisija ostala kritična.

Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša.

»Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom,« so zapisali.

Janševi mediji se krepijo: sedem novih portalov, tokrat bolj ideološko obarvanih https://t.co/zEp7VUOBw9

— In media res (@insloveniaonly) July 20, 2021

Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše, da komisija izraža »zaskrbljenost« zaradi prekinitve financiranja STA v letu 2021.

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je poudarila, da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo financiranje agencije.

Gre za javno službo in v skladu s slovensko zakonodajo je treba za to storitev zagotoviti stabilno financiranje, da bodo lahko novinarji opravljali svoje delo, je opozorila.

Ob tem je povedala, da so spremljali spontano donacijsko kampanjo Za obSTAnek, ki ji je sicer všeč, vendar pa mora kot komisarka poudariti, da takšna podpora javnemu mediju ni sistemska in zaželena rešitev.

»Če pogrešate močnejšo izjavo v poročilu, tu je moja izjava. Položaj tiskovne agencije spremljamo in pričakujemo, da bodo slovenske oblasti znova zagotovile stabilno financiranje, ki vam bo omogočilo, da opravljate svoje delo,« je poudarila na novinarski konferenci v Bruslju.