Slovenija danes uradno vlaga zahtevo za spremembo operativnega programa

Slovenija danes uradno vlaga zahtevo za spremembo operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je danes v Bruslju sporočila ministrica za kohezijo Alenka Smerkolj po srečanju z evropsko komisarko za regionalno politiko Corino Cretu. Ministrica je s sestankom zadovoljna, čeprav ima komisija še veliko vprašanj.

"Komisija ima še veliko vprašanj," je dejala ministrica, a izpostavila veselje, da se je postopek začel. Verjame, da so slovenski argumenti trdni in da ne bo več potrebnih veliko sprememb, saj s komisijo že ves čas tesno sodelujejo.

Ena ključnih zgodb, o kateri bodo še govorili, je po ministričinih besedah vprašanje znižanja finančnih instrumentov pri spremembah operativnega programa. Slovenija predlaga znižanje vrednosti finančnih instrumentov, ki pa so za komisijo izjemno pomembni.

Vsaka država se v okviru operativnega programa odloči, kolikšen bo znesek v okviru finančnih instrumentov, ostalo so subvencije. Seveda imajo upravičenci raje subvencije, ker finančne instrumente je vedno treba vrniti, je pojasnila ministrica.

Ob tem je poudarila, da je bistvo sodobne kohezijske politike prav v spremembi te miselnosti - v premiku od subvencij k sistemu povratnega financiranja projektov oziroma k zagotavljanju resnično ekonomsko smiselnih projektov.

Od vložitve vloge do odobritve komisije po besedah Smerkoljeve običajno traja štiri mesece, a prizadevali si bodo, da bi se to zgodilo prej. Dogovorili so se, da bodo odprte zadeve reševali sproti, da bodo delali z roko v roki ter da bodo vsi odzivni tudi čez poletje.

Tudi po najbolj svežih podatkih komisije iz januarja letos, ki se sicer ne nanašajo na črpanje, temveč na količino odobrenih projektov, Slovenija ni med slabšimi, je še izpostavila Smerkoljeva.

V EU se sicer že začenja razprava o prihodnjem večletnem finančnem okviru, ki bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz unije še posebej vroča. Komisija je konec junija objavila dokument o prihodnosti evropskih financ, ki bo podlaga za nadaljnje razprave.

Na vprašanje, ali jo skrbi prihodnost kohezijske politike, ministrica odgovarja, da je kohezijska politika absolutno pod udarom ter da je jasno, da bo po odhodu Združenega kraljestva ovojnica nižja in da neto plačnice ne želijo zvišati svojih prispevkov.

Slovenija se bo po besedah Smerkoljeve borila za svoja kohezijska sredstva. "Velik velik uspeh bo, če ne bo znižanja," pravi ministrica, ki sicer meni, da bo Slovenija tudi v prihodnjem finančnem okviru ostala neto prejemnica.

Zaradi razvitosti zahodne kohezijske regije ta ne bo več imela dostopa do kohezijskih sredstev, razen socialnega sklada, pri vzhodni kohezijski regiji pa se bo treba boriti, da ostanemo približno tam, kjer smo, je pojasnila.

O idejah, da bi države, ki niso solidarne v begunski krizi, kaznovali z odvzemom kohezijskih sredstev, pa slovenska ministrica meni, da absolutno niso primerne. Za reševanje migracijske krize je po njenem prepričanju potreben nov vir financiranja.

Kohezijska politika nikoli ni bila namenjena reševanju migracijske problematike. Tega se je treba lotiti, ampak ne čez kohezijsko politiko, je še izpostavila Smerkoljeva, ki ima z ekipo po sestanku pri komisarki popoldne v Bruslju še tehnične sestanke.