REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šleve apartheidne Slovenije: Koalicija klecnila pred šovinisti, pravice narodov SFRJ znova ritualno poteptane!

Šleve apartheidne Slovenije: Koalicija klecnila pred šovinisti, pravice narodov SFRJ znova ritualno poteptane!Nasprotovanje pravicam manjšin narodov iz nekdanje SFRJ je nadaljevanje izbrisa z drugimi sredstvi. Vir: Posnetek zaslona, X

Zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje SFRJ je v Sloveniji znova sprožil odziv slovenskih šovinistov vseh vrst in oblik.

O teh pravicah se pogosto razpravlja, a ne zato, da bi se uresničile in okrepile, pač pa le zato, da bi se vedno znova rutualno in sladostrastno poteptale, da bi v tem procesu Slovenci, pripadniki večinskega naroda občutili radost zmagoslavja in lastne večvrednosti.

Med prvimi so nekaj političnih točk na sovraštvu do ljudi drugih nacionalnosti, predvsem pa narodov nekdanje Jugoslavije poskušali najprej ugrabiti v običajnih osumljenkah, torej strankah SDS, NSi in Jelinčičevi SNS.

Toda povorki šovinističnih izjav, s katerim nasprotujejo zakonu, ki naj bi uredil zgolj nekatere in zelo skromno opredeljene pravice narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji so se tokrat pridružili tudi mnogi »intelektualci« in celo Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) po novem formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj.

Kot je pojasnil, gre za prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo.

Prav tako po predlogu Svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade.

»Gre za majhen korak naprej, majhen simbolni korak k zavezam, ki jih je ta država z osamosvojitvijo z vsemi plebiscitarnimi dokumenti dala tudi kot obljubo vsem tistim, ki so takrat živeli na tem območju,« je pojasnil poslanec.

Toda istočasno je koalicija po celodnevni razpravi iz zakona vrgla člen, ki pripadnikom manjšin omogoča poučevanje njihovega jezika v slovenskih šolah.

Pripadniki jugoslovanskih manjšin veljajo za najnižjo kasto slovenske družbe, Slovenci pa jih cenijo le, kadar na svojih plečih in z lastnimi napori tudi ime Slovenije ponesejo v svet, tako kot na primer Luka Donč. Ali Goran in Zoran Dragić.

S tem so zakon v resnici izvotlili ter ga spremenili v prazno lupino brez prave vsebine.

Okoli 11 odstotkov prebivalstva države, ki že tri desetletja čaka na uresničitev svojih pravic, je tako ponovno ostalo brez zaščite, ki bi vsaj spominjala na manjšinsko.

Nacionalizem in ksenofobija se napajata iz vira, ki se mu reče narcisizem majhnih razlik.

In slovenski Državni zbor je ob razpravi o uresničevanju skromnih manjšinskih pravic narodov nekdanje SFRJ znova potrdil, da zelo rad črpa prav iz tega vira.

Slovenska identiteta po tem, kar smo lahko slišali v hramu demokracije, ni nekaj pozitivnega, pač pa se izgrajuje na teptanju, zaničevanju in omalovažovanju drugih narodov.

O teh pravicah se pogosto razpravlja, a ne zato, da bi se uresničile in okrepile, pač pa le zato, da bi se vedno znova rutualno in sladostrastno poteptale, da bi v tem procesu Slovenci, pripadniki večinskega naroda občutili radost zmagoslavja in lastne večvrednosti.

Slovenski šovinisti sprejemajo zgolj popolno asimilacijo, vsakršno drugačnost in zahteve po ohranjanju kulturne tradicije drugih narodov pa vidijo kot žalitev slovenskega naroda.

Gre za popolnoma preživete, primitivne in z mednarodnim pravom skregane poglede, ki pa imajo v državi Sloveniji globoke korenine že od nastanka te države.

Povorki šovinističnih izjav, s katerim nasprotujejo zakonu, ki naj bi uredil zgolj nekatere in zelo skromno opredeljene pravice narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji so se pridružili tudi mnogi »intelektualci« in celo Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Sprejem brezzobega zakona o pravicah narodov nekdanje SFRJ kaže, da ima Slovenija še vedno resen problem.

Glede na to, da država pozna popolnoma zastarelo, diskriminacijsko in dvostopenjsko ureditev položaja manjšin, ki so razdeljene na »večvredne« (»avtohtone«) in manjvredne (»nepriznane«) in je bila tudi v postopku »izbrisa« pripadnikov narodov nekdanje SFRJ izvedena enaka diskriminacija (brisali so samo »južnjake« ne pa tujce z »Zahoda«!) je seveda jasno, za kaj gre.

Gre za pojavno obliko slovenskega »naci biciklizma«, ali političnega pedalarja, kjer slovenski politiki sklanjajo glave pred močnejšimi sosedi na zahodu, severu in vzhodu in razmeroma dobro skrbijo za pravice njihovih manjšin v Sloveniji (Italijane, Staroavstrijce in Madžare), hkrati pa s pedali pritiskajo na tiste na jugu, s katerimi smo nekoč skupaj izgrajevali tako skupno državo Jugoslavijo kot samo Slovenijo.

Omenjeni izraz je v slovenski politični prostor vnesel prvi predsednik vlade socialistične Slovenije - Boris Kidrič.

Boris Kidrič je nekoč zapisal, da so biciklisti sovražniki ljudstva, ker se navzgor klanjajo in navzdol pritiskajo.

Sinonimni slovar slovenskega jezika pozna tako biciklista kot pedalarja.

Boris Kidrič
Boris Kidrič je točno opredelil bistvo slovenske zunanje in z mednarodnimi odnosi povezane politike. Vir: Posnetek zaslona

Takšni pa so očitno še vedno slovenski politični pedalarji danes.

Pritiskajo manjšine, ki se jim zdijo nenevarne, ne upajo pa se spraviti na manjšine močnejših narodov.

Zato je poleg Madžarov in Italijanov v Sloveniji večja kulturna zaščita zagotovljena tudi maloštevilnim Staroavstrijcem, nobene pa nimajo številni pripadniki narodov naslednic SFRJ.

Ob tem seveda slovenski politični pedalarji in slovenski naci biciklisti popolnoma ignorirajo pravice tistih, ki svoje matične države nimajo in so prav tako diskriminirani – Rome.

Pritiskajo manjšine, ki se jim zdijo nenevarne, ne upajo pa se spraviti na manjšine močnejših narodov. To seveda jasno kaže, da so takšni slovenski politiki, vključno z Janšo, Toninom, Jelinčičem in ostalimi šovinisti v resnici velike - šleve.

To seveda jasno kaže, da so takšni slovenski politiki, vključno z Janšo, Toninom, Jelinčičem in ostalimi šovinisti - v resnici velike šleve.

Šleve, ki se upajo spravljati samo nad tiste brez močne zaščite tujih držav.

To je tista baža ljudi, ki jo srečamo tudi v vojnah.

Tam običajno maltretirajo civilno prebivalstvo.

Janša in Pahor na kolesih
Tipična predstavnika sedanje in pretekle slovenske politike pedaliranja - Janša in Pahor. Vir: Posnetek zaslona, Instagram

V Sloveniji je očitno zelo globoko zakoreninjen tiste vrste nacionalizem in šovinizem, ki želi slovensko identiteto krepiti ne s kulturnimi in znanstveni dosežki pripadnikov slovenskega naroda, pač pa s kršitvijo pravic, teptanjem in omalovažovanjem manjšin in to še posebej »jugoslovanskih« manjšin.

Dejstvo, da je Slovenija nastala z enostransko odcepitvijo od skupne države, ki jo je zgradila z vsemi temi narodi, je očitna podlaga omenjenega zavržnega odnosa slovenske politike.

Svojo večvrednost pripadniki te politike dokazujejo tako, da omejujejo pravice zadevnih manjšin, ki živijo v Sloveniji.

Pri tem pozabljajo, da so bili Slovenci skupaj s temi narodi prav tako žrtve raznarodovalne politike s strani svojih večjih sosedov in da so se zoper to uspeli ubraniti prav skupaj, v skupnem boju z jugoslovanskimi narodi.

Švabić-Slovenec
Šleve: Slovenci so bili skupaj s temi narodi prav tako žrtve raznarodovalne politike s strani svojih večjih sosedov in so se zoper to uspeli ubraniti prav skupaj, v skupnem boju z jugoslovanskimi narodi. Sedaj pa jim za to njihovo pomoč pri skupnem boju vračajo tako, da jih v Sloveniji diskriminirajo in asimilirajo. Vir: Posnetek zaslona, X

Sedaj pa pripadnikom nekdanjih jugoslovanskih narodov za to njihovo pomoč pri skupnem boju vračajo tako, da jih v Sloveniji diskriminirajo in asimilirajo.

To seveda ne pomeni, da se tujcem ali pripadnikom manjšin v Sloveniji ne bi bilo potrebno učiti slovenščine.

A to ne pomeni, da Slovenija nima tudi dolžnosti v enaki meri poskrbeti za ohranjanje identitete teh manjšin.

Otroci pripadnikov manjšin bi imeli po prvotnem zakonu le možnost, da se ob slovenskem kot šolskem jeziku učijo tudi svojega nacionalnega jezika.

A v razpravah so slovenski desnosučni poslanci popopnoma zameglili to dejstvo in zavajali javnost.

Luka Dončić med tekmo proti Španiji
Slovenski državljani s koreninami iz drugih republik nekdanje SFRJ so v Sloveniji cenjeni, če so uspešni. A kulturnih pravic jim mačehovska, apartheidska država ne daje, pač pa jih še naprej - briše. Pripadniki t. i. jugoslovanskih manjšin veljajo za najnižjo kasto slovenske družbe, Slovenci pa jih cenijo le, kadar na svojih plečih in z lastnimi napori tudi ime Slovenije ponesejo v svet, tako kot na primer Luka Dončić. Ali pa Goran Dragić. Vir: Posnetek zaslona, X

In nato je to pravico tudi zdajšnja Golobova koalicija zaradi desnosučne grožnje z referendumom, pripadnikom narodov republik SFRJ - odvzela.

To je slabo za Slovenijo. Pripadniki manjšin, ki bi videli, da država skrbi tudi za njihove  pravice, bi čutili še tesnejšo vez z državo. To je za državo lahko le pozitivno.

Asimilacija pa ima popolnoma drugačne učinke.

Toda tudi komisija SAZU (spodaj) se tega očitno ne zaveda in stavi na asimilacijo in teptanje pravic nekaterih narodov.

Sazu-izjava
Sramotna izjava SAZU. Vir: Posnetek zaslona

Gre dejansko za komaj prikrito sovraštvo in postopke zatiranja pravic manjšin Albancev, Bošnjakov, Hrvatov, Makedoncev, Črnogorcev in Srbov.

V tem smislu je tudi Slovenija v resnici apartheidska država, zelo podobna genocidnemu Izraelu, v kateri živijo pripadniki manjšin prvega in drugega razreda.

Pripadniki jugoslovanskih manjšin veljajo za najnižjo kasto slovenske družbe, Slovenci pa jih cenijo le, kadar na svojih plečih in z lastnimi napori tudi ime Slovenije ponesejo v svet, tako kot na primer Luka Dončić.

To se dogaja kljub temu, da so slovenski politiki ob plebiscitu tem istim manjšinam zagotavljali manjšinsko zaščito in sprejeli tudi Izjavo o dobrih namenih, ki pa je ostala neuresničena.

Manjšine je namreč mogoče zaščititi le tako, da imajo na določenih področjih več pravic kot večinsko prebivalstvo, to pa zagovornikom diskriminacije »južnjakov« v Sloveniji nikakor ne gre v račun.

Pripadnike manjšin slikajo kot sovražnike ljudstva.

A v resnici so pravi sovražniki ljudstva, ki v družbo vnašajo razdor in nestrpnost, državo pa na mednarodni ravni sramotijo - prav ti domnevno domoljubni politiki.

Manjšinam ponujajo le uporabo njihovega jezika v domačem okolju in podobno, ne pa tudi zaščite in šolanja, ki bi na primer otrokom pripadnikom teh manjšin omogočila, da se v šolah učijo tudi svojega jezika in kulture.

Nasprotovanje pravicam manjšin narodov iz SFRJ je nadaljevanje izbrisa z drugimi sredstvi.

Pri tem je v skladu z evropskimi predpisi –, če Slovenija na njih ne bi dala svoje »rezerve«, konkretno na okvirno evropsko Konvencijo o manšinskih pravicah - država tudi dolžna poskrbeti za takšno manjšinsko varstvo.

Vendar se Slovenija tej svoji dolžnosti izogiba.

V tem neslavnem početju so tokrat bili še posebej dejavni poslanci NSi.

Potezo vlade, ki je v proceduro poslala nov zakon je zato mogoče zgolj pohvaliti kot pravi, čeprav še vedno ne v celoti zadovoljiv korak v pravo smer.

Toda slovenski šovinisti bodo seveda poskusili narediti vse za to, da bi obdržali sedanji sistem asimilacije in diskriminacije.

Vir: Posnetek zaslona

To kaže tudi zadnja izjava SAZU, da omenjeni zakon »ni v korist Sloveniji in njenim prebivalcem.«

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU namreč meni, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, kot je predviden s predlaganim dopolnilom v drugi obravnavi zakona, ki ga te dni obravnava DZ, ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev.

Gre za zavajanje in očiten primer diskriminacije ter šovinizma, ki domuje v najvišjem hramu slovenske znanosti in umetnosti ter za nadaljevanje politike izbrisa - z drugimi sredstvi.

»Predlagana zakonska ureditev izobraževanja učencev in dijakov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ o njihovih jezikih in kulturah v slovenskih javnih šolah je s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva.

Za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo,« je v sporni izjavi zapisala predsednica komisije Andreja Žele.

Gre seveda za zavajanje in očiten primer diskriminacije ter šovinizma, ki domuje v najvišjem hramu slovenske znanosti in umetnosti ter za nadaljevanje politike izbrisa - z drugimi sredstvi.

Pismenost oziroma znanje slovenščine ne domujeta med slovensko desnico. Vir: Posnetek zaslona, X

Zadeva se bo seveda zaostrila, kajti medtem ko v koaliciji utemeljeno menijo, da njihov predlog krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo, so v NSi vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Odgovor Ustavnega sodišča na to bi moral biti samo eden –, da večina v državi nima prav nobene pravice odločati o pravicah manjšin.

NSi, SDS in ostale ksenofobne strtanke seveda upajo, da se bo večina v Sloveniji ponovno odzvala s tradicionalno nestrpnostjo.

Zdrs v fašizem? Volivce SDS in NSi ne moti le to, da bi nekatere pravice končno pridobili tudi pripadniki t. i. jugoslovanskih nepriznatih manjšin, ampak menijo, da je na Slovenskem tudi domačih kulturnikov - preveč. Vir: Posnetek zaslona, X

Pri tem ne smemo pozabiti, da je ta ista večina že ob referendumu o zakonu o izbrisanih pokazala svoj grdi, šovinistični obraz.

Ta je nato s sodbo ESČP v primeru izbrisanih sloves Slovenije kot ksenofobne države, ki krši pravice manjšin ponesel po vsem svetu.

Takšne ponovitve tega debakla danes res ne potrebujemo.

Večina že tedaj, v primeru izbrisanih ne bi smela odločati o pravicah manjšine.

Videli bomo, ali bodo ustavni sodniki zbrali dovolj poguma za to, da to preprosto dejstvo tokrat vendarle sporočijo slovenskim ksenofobom in šovinistom tako, da bodo zavrnili razpis referenduma.

A to sedaj, ko se je koalicija sama ustrelila v koleno, klecnila pred verbalnimi napadi desničarjev in umaknila edini zares pomembni člen zakona - sploh ne bo več potrebno.

Ker pa gre pri manjšinski zaščiti tudi za izvrševanje mednarodnih obveznosti, ki jih ima Slovenija kot podpisnica številnih mednarodnih pogodb, bi vladna koalicija sedaj morala ubrati drugo pot.

Iz mednarodnih pogodb, ki omejujejo manjšinsko zaščito, bi morala takoj umakniti rezerve Slovenije!

To bi onemogočilo tovrstne referendume in raven zaščite manjšin v Sloveniji res dvignilo na - evropsko raven.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek