Sklad za nasledstvo s skoraj 28.000 odločbami za varčevalce nekdanje LB

Sklad za nasledstvo je do 31. decembra lani, ko se je iztekel rok za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, odločil o več kot 27.850 zahtevah za verifikacijo. Izplačali so jih več kot 24.000 v skupni vrednosti 232,4 milijona evrov.

Zoper izdane informativne izračune je sklad prejel manj kot en odstotek ugovorov, je ta teden objavil Sklad Republike Slovenije za nasledstvo na svoji spletni strani.

Do 31. decembra lani je sklad izvedel že preko 24.000 izplačil pravnomočnih informativnih izračunov in odločb v skupni vrednosti 232,4 milijona evrov. Na glavno podružnico Zagreb se nanaša preko 15.780 izplačil v vrednosti 148,6 milijona evrov, na glavno podružnico Sarajevo pa 8220 izplačil v vrednosti 83,8 milijona evrov.

Rok za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog se je iztekel 31. decembra lani, zato vlaganje zahtevkov ni več mogoče.

Do izteka roka so na skladu prejeli več kot 38.000 zahtev, vendar pa, kot so pojasnili za STA, končne številke prejetih zahtev še ne morejo dati, saj so ob koncu leta prejeli precej povečano število zahtev. Poleg tega je bila 31. decembra nedelja, ki sta ji sledila še dva dela prosta dneva, tako da se je rok za oddajo vlog dejansko iztekel 3. januarja letos. Glede na trend je zato po navedbah sklada pričakovati, da bi lahko večje število vlog, ki so bile na pošto oddane pravočasno na različnih koncih sveta, prispelo v prihodnjih dneh in morda celo tednih.

Ob tem sklad tiste, ki so pravočasno vložili svojo zahtevo za verifikacijo in še niso prejeli izplačila, tudi ponovno prosi, naj ažurno sporočajo svoje kontaktne podatke in ob prejetju informativnega izračuna dobro preverijo pravilnost računa, na katerega bo izvedeno izplačilo, oziroma se na svoji banki prepričajo, da je račun res aktiven.

Kdaj bo odločeno o vseh prejetih zahtevah za verifikacijo in kdaj bodo opravljena zadnja izplačila, je, kot so za STA še povedali na skladu, težko napovedati. Pojasnili so, da poleg tega, da lahko še dobijo zahtevke, ki so bili pravočasno oddani na pošto, zaradi postopkov dedovanj prihaja do prekinitev postopkov verifikacije. Prav tako večkratno razčiščevanje okoliščin in dejanskega stanja v zvezi s posameznimi zahtevami za verifikacijo, predvsem pri varčevalcih podružnice v Sarajevu, pogosto zahteva več časa, kot je bilo sprva predvideno.

Veliki senat ESČP je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Odločil je, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom - in vsem v enakem položaju - kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Državama je zato sodišče naložilo sprejetje ukrepov za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah.

Slovenija, ki se sicer s sodbo v primeru Ališić ne strinja, saj ji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na druge države naslednice po nekdanji SFRJ, je v skladu s sodbo ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe sprejela junija 2015.

Postopke verifikacije skladno z zakonom vodi sklad za nasledstvo, ki je obravnavo prejetih zahtevkov za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog začel decembra 2015. Vlaganje zahtevkov je bilo možno od 1. decembra 2015 do 31. decembra lani. Odločanje o zahtevkih varčevalcev zagrebške podružnice se je začelo takoj, v primeru deviznih vlog v nekdanji sarajevski podružnici pa zaradi težav pri pridobivanju dokumentacije iz arhivov v BiH 21. oktobra 2016.