REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

SdS na kongresu »kronala« svojega voditelja, edinega kandidata že od leta 1993: tovariša Janeza Janšo

SdS na kongresu »kronala« svojega voditelja, edinega kandidata že od leta 1993: tovariša Janeza JanšoKongres S(d)S: Janez Janša (na sliki levo) in konkurent (desno) na letošnjih volitvah za predsednika stranke. Vir: Twitter

Več kot 650 delegatov je v Slovenskih Konjicah na 12. kongresu SDS pod sloganom Gradimo Slovenijo #zate razpravljalo o programskih resolucijah in volilo novo vodstvo.

Zbrane je prek videoposnetka nagovorilo tudi več evropskih voditeljev, vendar dosledno iz »Višegrajske skupine« s katero pogosto skupaj nastopata tudi Avstrija in Hrvaška, kar daje celotni podpori regionalni pridih revitalizacije nekdanje Avstroogrske.

Med njimi so bili predsedniki vlade Hrvaške Andrej Plenković, Madžarske Viktor Orban, Češke Andrej Babiš, Poljske Mateusz Morawiecki, avstrijski kancler Sebastian Kurz in vodja skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber.

Edini kandidat za predsednika je bil namreč predsednik Janez Janša, ki stranki predseduje že 28 let, od leta 1993. To dokazuje, da ima ta stranka resen problem z notranjo demokracijo.

Toda edina težava stranke SDS je samo ena.

Da je novo vodstvo – staro vodstvo.

Edini kandidat za predsednika je bil namreč znova le dosedanji predsednik Janez Janša, ki stranki predseduje že 28 let - od leta 1993.

Tako je Janez Janša kot edini kandidat za predsednika stranke SDS na glasovanju prejel 650 glasov za in šest proti.

Vse to je seveda precej nenavadno za stranko, ki se imenuje »Slovenska demokratska stranka.«

Res pa je, da na podoben način izbirajo predsednike tudi nekatere druge stranke.

Vendar pa to vsekakor dokazuje, da ima ta stranka resen problem z notranjo demokracijo.

Malikovanje večnega predsednika SDS. Vir: Nora krava, Twitter

Kadar je kandidat za predsednika samo eden namreč izbire v resnici ni.

To je zelo daleč od demokracije.

Celo pred več kot tridesetimi leti, v času socializma, smo ljubljanski študentje na univerzi zahtevali, da se glasuje o več kandidatih za rektorja in da vsi kandidati predstavijo svoje programe.

In tako je tudi bilo.

Tri desetletja pozneje pa je Janez Janša znova edini kandidat, ki je ob tem praktično zmeraj izvoljen še s plebiscitarno večino, kakor da bi šlo za volitve v Severni Koreji ali kakšni drugi komunistični državi.

Janez Janša je svojo politično pot res začel kot komunist, toda v naslednjih letih je postal vnet antikomunist.

Zanimivo pri tem je, da ob neprestanem napadanju »komunistov«, ki jih vidi v vseh konkurentskih strankah sam v svoji stranki in pri obračunih z naspotniki skoraj edini uporablja nekdanje komunistične metode političnih čistk neistomišljenikov, javnih napadov in blatenja idejnih nasprotnikov ter satanizacije drugih političnh strank.

In tudi zato je stranka SDS med vsemi političnimi strankami v Sloveniji, kot iz leta v leto dokazuje raziskava V-Dem tudi najbolj nedemokratična in najbolj avtoritarna stranka na domačem političnem parketu.

Vse to je mogoče videti tudi ob dogajanju v Slovenskih Konjicah, ki se ga je od 746 udeležilo 656 delegatov.

Razpravljali so o petih programskih resolucijah, ki vključujejo vse družbene segmente in zajemajo ranljive skupine.

Nosilna resolucija je bila Gradimo Slovenijo, ki po njihovih navedbah utrjuje vrednote in načela SDS, izpostavlja dolžnosti odgovorne politike in utrjuje zaupanje v EU in njene institucije.

Programski odbor SDS je že pred volilnim kongresom stranke pripravil predloge petih resolucij, med njimi pa je največ pozornosti pritegnil dokument 'Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države', v katerem opozarjajo pred obnovitvijo državljanske vojne.

Sebe namreč predstavljajo kot branilce sistema pred tistimi, ki hočejo z nasiljem uvesti komunizem.

Avtorji dokumenta so uvodoma ugotovili, da je SDS »edina stranka v državi, ki ima vse atribute urejene in trajne politične organizacije«.

Iz dokumenta 'Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države', je tik pred kongresom izginila besedna zveza državljanska vojna.

Da SDS doslej ni uspela narediti več pripisujejo dejstvu, da je bila premalo časa na oblasti.

Po oceni evropskega poslanca iz vrst SDS Milana Zvera gre za izrazito razvojno naravnano resolucijo, ki odgovarja, kakšna bi naj bila Slovenija v prihodnjih desetletjih.

»Če smo demokrati še pred leti želeli nadgraditi ustavno ureditev s konceptom druge republike, smo sedaj v položaju, ko moramo najprej ubraniti obstoječi ustavni red,« poudarjajo v SDS.

Vse to je v Sloveniji že dvignilo precej prahu.

Po tem pa je iz dokumenta Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države, tik pred kongresom izginila besedna zveza državljanska vojna.

Kritiki opozarjajo, da je predvsem SDS tista, ki je v največji meri zlorabljala oblast za povečevanje privilegijev svojih pristašev in rušila neodvisne institucije države, še posebej v času pandemije.

Kritiki opozarjajo, da je predvsem SDS tista, ki je v največji meri zlorabljala oblast za povečevanje privilegijev svojih pristašev in rušila neodvisne institucije države, še posebej v času pandemije.

Vse to je del tradicije te stranke, ki je na podoben način širila sovraštvo in nestrpnost do izbrisanih in vztrajno preprečevala popravo njihovih krivic.

Ob tem SDS za dosego svojih ciljev ves čas uporablja neustavna in nedostojna sredstva, kot so prepovedi zbiranj, izražanja mnenj, delovanje s pomočjo prikritih »trolov« in lažnih sledilcev na družbenih omrežjih, preprečevanje financiranja osrednjih državnih medijev, ki niso pod nadzorom Janševe stranke, financiranje partijske propagande s pomočjo tujih vlad, politikov in njihovih finančnih transmisij in podobno, tistim, ki temu nasprotujejo, pa očita, da si želijo državljanske vojne.

Vse skupaj je ob tem podobno spremljanju delovanju tega, kar je raziskovalec Robert Michels ocenil kot »železni zakon oligarhije« in to »v živo.«

Železni zakon oligarhije je prvi opredelil nemški socialdemokrat Robert Michels, ki je odkril, da v vodstvu katere koli stranke, ki naj bi temeljila na željah ljudi, na čelu pogosto konča kup konformistov, ki poskušajo stranko in sistem spremeniti v oligarhijo.

Michels je ta nenavaden pojav spremljal prav v nemški socialdemokraciji, ki bi že po definicij morala biti demokratična.

Na podlagi sociološkega raziskovanja zgodovine je Michels v svoji knjigi iz leta 1911 z naslovom Sociologija političnih strank v sodobni demokraciji: študija oligarhičnih tendenc v življenju skupin postavil svoj t. i. železni zakon oligarhije.

Michels je pojasnil, da interna logika oligarhije in pravzaprav vseh drugih hierarhičnih organizacij narekuje, da neprestano reproducirajo način svojega delovanja, ne samo takrat, kadar ostaja na oblasti ista klika, ampak tudi takrat, ko oblast prevzame neka povsem nova skupina.

Interna logika oligarhije narekuje, da neprestano reproducirajo način svojega delovanja, ne samo takrat, kadar ostaja na oblasti ista klika, ampak tudi takrat, ko oblast prevzame neka povsem nova skupina.

Bistvo tega zakona je, da novi voditelji strmoglavljajo stare z obljubami o korenitih spremembah, vendar potem sami še bolj intenzivno nadaljujejo po starem.

Njegov zakon je tako postal znano načelo organizacijskega življenja, po katerem se vse organizacije, vključno z demokratičnimi, sčasoma preobrazijo v birokracije, katerim predseduje peščica posameznikov.

Da se to ne bi zgodilo, so potrebne različne varovalke, izbiranje med več kandidati in programi pa je ena od najpomembnejših.

Beneška komisija na primer ugotavlja, da bi stranke, »ki dobivajo tudi javna sredstva«, morale »prakticirati to, za kar se zavzemajo« in bi morale demokratične »principe spoštovati tudi pri svojem delovanju.«

Janša in Mahnič v uniformah vzornikov
Interna logika oligarhije narekuje, da neprestano reproducirajo način svojega delovanja, kadar ostaja na oblasti ista klika. Vir: Twitter

V nekaterih državah se zahteva tudi določeno število sedežev glede na spoštovanje načela enakopravnosti spolov in podobno.

Jasno pa je, da to, kar velja za države, načeloma velja tudi za stranke in da je mogoče kot »demokratično« označiti samo tisto državo ali stranko, kjer obstaja prava konkurenca med več strankami ali kandidati za določena mesta v državi ali stranki.

Le tako lahko svobodni in dobro informirani volivci glasujejo, kdo jih bo res predstavljal.

Kjer takšnih volitev nimajo so tudi precej daleč od prave demokracije.

Robert Michels je imel prav - novi voditelji res strmoglavljajo stare z obljubami o korenitih spremembah, vendar potem sami še bolj intenzivno nadaljujejo po starem. Raziskovalci v takšnih primerih govorijo bolj o kronanju predsedujočih kot pa o izbiri. 

In zato si lahko SDS mirno izbriše kratico »D« iz svojega imena, saj s tem, kako izbira svoje vodstvo bolj spominja na neko drugo hierarhično organizacijo kot pa na demokratsko stranko.

Zelo podobna pa je ta stranka po notranjem ustroju tudi svoji vzornici v Severni Koreji.

Tudi protikandidatov imata tovariša Janez Janša in Kim Jong-un - enako.

Torej nič.

Vse to smo že videli, tudi pri dosmrtnem predsedniku Jugoslavije, Josipu Brozu Titu.

Robert Michels je imel prav - novi voditelji res strmoglavljajo stare z obljubami o korenitih spremembah, vendar potem sami še bolj intenzivno nadaljujejo - po starem.

Raziskovalci v takšnih primerih govorijo bolj o kronanju predsedujočih kot pa o izbiri.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke