REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Salto mortale: Zakaj desetkrat dražji alžirski plin ne bo rešil slovenskega gospodarstva, bo pa izpraznil državno blagajno

Salto mortale: Zakaj desetkrat dražji alžirski plin ne bo rešil slovenskega gospodarstva, bo pa izpraznil državno blagajnoPredsednica uprave družbe Petrol Nada Drobne Popović in lastniška struktura Petrola. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenija je bila te dni priča nenavadnemu »saltu mortale«.

Najprej je že septembra predsednik vlade Robert Golob sporočil, da bo zaradi stabilne oskrbe s plinom morda potrebno nacionalizirati Geoplin.

Nad idejo, da težave Geoplina, ki je zaradi sankcij Evropske unije proti Rusiji ostajal brez zakupljenih količin plina rešuje večinski lastnik Petrol, pa niso bili navdušeni v večinskem lastniku - Petrolu.

To zamisel so pred samo še dvema mesecema odločno odklanjali. Nato je nenadoma prišlo do spremembe.

Država rešuje Petrol in Geoplin s sposojenim denarjem. In to dolgoročno ni vzdržno.

Zakaj?

Odgovor na to daje pogled na lastniško strukturo. Država v Petrolu sicer nima večinskega paleta, toda Republika Slovenija in državna KAD in SOD imajo krepko preko tretjine delnic.

In tako je Petrol nenadoma spremenil odločitev in dal poroštva ter posojilo Geoplinu. Dokapitalizacija Geoplina trenutno ni potrebna, so zato ugotovili na skupščini podjetja. Skupščina največjega slovenskega trgovca s plinom Geoplin je zato v ponedeljek dala soglasje k podaljšanju pogodbe o posojilu, s katerim bo največji družbenik, Petrol, »zagotovil likvidnost in nadaljnje nemoteno poslovanje.«

Lastniška struktura Petrola  Vir: Petrol
Lastniška struktura Petrola. Vir: Petrol, zajem zaslona

Geoplin je namreč »diverzificiral nabavne vire, za letos je pri evropskih partnerjih zakupil zadostne količine plina, tako da slovenski odjemalci od pogodbe o dobavi plina z Gazpromom, tudi če bi se dobave še zmanjšale ali celo ustavile, niso odvisni,« so v sporočilu zapisali v Geoplinu.

Družbeniki, med katerimi je v Geoplinu največji Petrol s 74,34-odstotnim deležem, država pa ima 25,01-odstotni delež, so se na skupščini seznanili tudi s finančnimi učinki omejenih dobav plina.

Toda to je samo vrh ledene gore.

Za prihodnje leto je delna dobava plina že dogovorjena z evropskimi partnerji, del potrebnih količin pa je zagotovljen s pogodbo z družbo Sonatrach iz Alžirije, po kateri bo zemeljski plin v Slovenijo začel pritekati 1. januarja 2023. Toda - po kakšni ceni?

Gazprom Geoplin obtožuje, da mu ni dostavil dogovorjenih količin plina – ki pa jih Gazprom ni mogel dostaviti zaradi sankcij, okvarjenih turbin, kraje plina s strani Ukrajine in celo razstreljenih plinovodov! In tako se plinska tragikomedija spreminja v dolgoročno tragedijo za slovensko državo in gospodarstvo, ki poceni plin potrebuje.

To je - poslovna skrivnost. Pa vendar je pri vsem tem potrebno vedeti, da je Geoplin leta 2012 prekinil pogodbo s taistim Sontrachom prav zaradi visoke cene plina v primerjavi s plinom Gazproma.

Znano je tudi, da so bile cene plina Gazproma največ nekaj deset evrov za megavatno uro, borzne cene pa so se nato dvignile tudi nad 300 evrov.

Produkcijska in transportna cena ruskega plina na evropski meji je bila leta 2018, ki je bilo še zadnje »normalno« leto okoli 8-9 evrov za megavatno uro.

Zato je Gazprom lahko dosegal dobičke že z nekaj evri višjo ceno, evropsko gospodarstvo pa je cvetelo.

Julija letos so trgovci, ki so dolgoročno kupovali plin le-tega plačevali od 150 do 180 evrov za megavatno uro. Najmanj osemkrat več kot leta 2018.

»Predstavniki Geoplina in ruskega Gazproma so danes na gradu Strmol slavnostno podpisali novo petletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Dogovor o dobavi 600 milijonov kubičnih metrov plina na leto je v veljavo stopil že z začetkom leta, predstavniki obeh družb pa se nadejajo nadaljevanja dobrega sodelovanja, ki bi lahko bilo dolgoročnejše. Da slavnostni podpis pogodbe v letu 2018 ni naključje, je ob tem ocenil namestnik predsednika uprave Gazproma Aleksander Medvedev, ki je spomnil, da letos obeležujemo 40-letnico dobave ruskega plina Sloveniji,« je 13. aprila leta 2018 poročala STA.

To je danes preteklost.

Golob in mrhovinar: žalostna plinska resnica EU
Mrhovinarstvo: Žalostna plinska resnica EU, ki zdaj kupuje pregrešno drag alžirski ali ameriški utekočinjen plin, namesto poceni ruskega. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Danes pa se gospodarski ministri EU poskušajo dogovoriti za ceno »kapice« okoli 275 evrov za megavatno uro – vendar se o tem še niso uspeli dogovoriti in sestankovanje nadaljujejo 13. decembra!

Cene ruskega plina so do desetkrat nižje od sedanjih najbolj ugodnih - kdo in kako dolgo bo torej pokrival razliko?

Dokapitalizacija Geoplina bi lahko samo jeseni stala preko 200 milijonov evrov.

Toda »že oktobra so se nato začele razmere na trgih umirjati, cene zemeljskega plina pa so začele padati« so poročali slovenski mediji.

A zakaj? Predvsem zato, ker je bila jesen zelo blaga, poraba plina pa zaradi polnih skladišč majhna.

Prav v tem trenutku je nato Golobova vlada v Alžiriji dosegla podpis pogodbe s Sontrachom, ki naj bi Sloveniji priskrbel tretjino potrebnega plina. Trenutek je bil pravi, toda kaj to pomeni – ali bo Geoplin za alžirski plin ne glede na to plačeval nekajkrat več, morda celo desetkrat več kot doslej za plin iz Rusije?

Alžirski naftni gigant Sonatrach je pred Slovenijo sklenil podobne pogodbe tudi s španskim energetskim podjetjem Naturgy, julija pa je zvišal cene francoskemu Engieju.

Slovenija nima težav pri sodelovanju s podjetjem Sonatrach, katerega nekdanji direktor je pravkar obsojen na 15 let zapora - zaradi korupcije...

Cene naj bi bile bližje tržnim, oba tradicionalna kupca pa sta jo pri tem po napovedih v medijih odnesla bolje kot tisti, ki so se k Sontrachu vrnili kot novi kupci – tako kot slovenski Geoplin.

Sontrach ob tem Španiji letno dobavi pet milijard kubičnih metrov plina, Sloveniji pa le okoli 300 milijonov kubikovmanjše količine pa so vedno povezane z višjimi cenami.

Pri tem Slovenija očitno ni imela težav pri sodelovanju s podjetjem Sonatrach, katerega nekdanji direktor je bil pravkar obsojen na 15 let zapora - zaradi korupcije...

Petrol je na koncu podpisal pogodbo, ker je ob posojilu dobil garancije, zavarovane s 400 milijonskim poroštvom države.

Težavi sta dve – ni jasno, ali bo Alžirija, ki je zaradi bogatejših kupcev iz Evrope pustila na cedilu tudi veliko afriških in azijskih držav sploh lahko izpolnila svoje obveznosti, saj je alžirski portal Algerie Part pisal celo o »paniki v vodstvu Sonatracha«, kjer naj bi ugotovili, da ne morejo izpolniti obljube Italiji.

Kaj to pomeni za Slovenijo, Petrol in Geoplin?

Gradnja Severnega toka
Cene ruskega plina so do desetkrat nižje od sedanjih najbolj ugodnih - kdo in kako dolgo bo pokrival razliko? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kratkoročno državno poroštvo prinaša rešitev, dolgoročno pa ne pomeni nič dobrega, še posebej v luči dejstva, da sedaj tudi Geoplin že pred tožbo zoper Gazprom.

To namreč lahko pomeni večletno ustavitev dobav.

Gazprom namreč Geoplin obtožuje, da ni dostavil dogovorjenih količin plina – ki pa jih Gazprom ni mogel dostaviti zaradi sankcij, okvarjenih turbin, kraje plina s strani Ukrajine in celo razstreljenih plinovodov!

Spomnimo: Radek Sikorski, nekdanji poljski obrambni in zunanji minister, danes poslanec Poljske v Evropskem parlamentu se je po objavi novice o sabotaži plinovoda Severni tok 2 v Baltskem morju zahvalil ZDA. Pozneje je svoj tvit - izbrisal... Vir: Zajem zaslona, Twitter

In tako se plinska tragikomedija spreminja v dolgoročno tragedijo za slovensko državo in gospodarstvo, ki poceni plin potrebuje.

Čeprav je Petrol večinski lastnik Geoplina, sprva ni želel sodelovati pri reševanju finančnih težav največjega domačega trgovca s plinom.

Nato pa so ga vendarle rešili – s poroštvom države.

Sontrach ne bo rešil slovenskega gospodarstva – gre le za finančni obliž na energetsko rano, ki je prevelika, da bi se lahko sanirala s tako začasnimi ukrepi.

Vlada je v rebalansu proračuna za dokapitalizacijo energetskega sektorja rezervirala 750 milijonov evrov, Geoplinu pa dala na voljo do 400 milijonov evrov državnih poroštev za nakupe plina zunaj Evropske unije.

In od kod državi denar?

Jasno – iz posojil!

Toda energetska kriza je že poslabšala finančni položaj Petrola, ki je ob polletju ustvaril za 27 milijonov evrov izgube. Prav zato niso želeli prevzemati dodatnih finančnih bremen. Če bo njihovo reševanje Geoplina neuspešno – jasno pa je, da bo Geoplin plin prodajal veliko pod ceno, ki jo bo plačal sam - bo na koncu ceno za to zaradi poroštva za 400-milijonski kredit Geoplinu plačal državni proračun.

To pa pomeni, da bodo na koncu denar izgubili največji državni latniki in delničarji Petrola.

Tako porabljen denar države bo vplival na porast inflacije, hkrati pa gre za denar, ki ga ne bo mogoče porabiti za druge, zelo potrebne projekte v državi (zdravstvo, šolstvo...).

Cena delnic - Petrol
Cena delnic - Petrol. Vir: Zajem zaslona, Twitter

To se že opaža na ceni delnic Petrola, ki so se znižale za okoli tretjino od najvišje vrednosti. Še večji problem pa je dejstvo, da se bodo višje cene za plin in elektriko na koncu, kljub finančnim »blazinam« države prenesle na proizvajalce.

Slovenski in evropski proizvajalci svojih proizvodov ne morejo konkurenčno proizvajati s cenami energentov, ki so nekajkrat višji od njihove konkurence.

Ne gre namreč samo zato, ali v Evropski uniji plin bo ali ne bo, pač pa po kakšni ceni bo.

Slovenski in evropski proizvajalci pa svojih proizvodov ne morejo konkurenčno proizvajati s cenami energentov, ki so nekajkrat višji od njihove konkurence.

Konkurenca, predvsem na Daljnem vzhodu in ZDA pa lahko računa na večkrat cenejši ameriški ali ruski plin.

Dilema je jasna - cene ruskega plina so do desetkrat nižje od sedanjih najbolj ugodnih iz ZDA, Kanade in Afrike - a kdo in kako dolgo bo pokrival razliko?

In zato pogodba s Sontrachom ne bo rešila slovenskega gospodarstva – gre le za finančni obliž na energetsko rano, ki je prevelika, da bi se lahko sanirala s tako začasnimi ukrepi.

Država rešuje Petrol in Geoplin s sposojenim denarjem. In to dolgoročno ni vzdržno.

In naprej? Naslednji obliž bodo verjetno višje evropske carine na marsikaj izven EU. In tudi to nam bodo nekaj let prodajali – kot »rešitev.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek