S projektom Odziv na hiv za redno testiranje izpostavljenih skupin

Z današnjim dnem se končuje projekt Odziv na hiv, ki je od februarja lani potekal pod okriljem DIC Legebitra. Sodelujoči so v okviru projekta izvedli številne informativne dogodke, vezane na prepoznavanje virusa, življenje z njim in na preprečevanje stigmatiziranja okuženih. Izpostavili so zlasti potrebo po rednem testiranju izpostavljenih skupin.

Projekt je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavil njegov vodja Miha Lobnik iz Društva informacijski center (DIC) Legebitra. Glavni finančni vir je bil norveški finančni mehanizem, v njem pa so sodelovale tudi sorodne nevladne organizacije, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter laboratorij na medicinski fakulteti. Pridružilo se je tudi društvo iz Norveške, ki v tej državi opravlja podobno dejavnost kot DIC Legebitra.

Temeljno poslanstvo projekta je bila po Lobnikovih besedah informacijska kampanja, to pa je vodil Lovro Centrih. Kot je ta povedal na novinarski konferenci, je bila kampanja sicer namenjena širši javnosti, osredotočena pa vendarle na skupino, ki je virusu hiv najbolj izpostavljena - torej na moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Sporočila kampanje, ki so jih predstavljali v različnih publikacijah in na spletu, so prišla od ljudi, ki razumejo različne življenjske razsežnosti, je povedal Centrih. Zato tudi verjame, da so jim uporabniki bolj zaupali. "Zelo odprto govorimo o spolnosti, ne moraliziramo," je navedel in izpostavil, da so si prizadevali tudi za zmanjševanje stigme.

Zlasti pa so želeli vplivati na spremembe vedenja posameznikov znotraj ciljne skupine - da bi ti sprejemali bolj varne odločitve v zvezi s spolnostjo in da bi testiranje na hiv postala rutina - "kot obisk pri zobozdravniku", je ponazoril Centrih.

Odprli pa so tudi nekatere novejše teme, o katerih doslej ni bilo veliko govora, med drugim o PEP (zaščitno protiretrovirusno zdravljenje po izpostavitvi virusu hiv) in o t. i. kemseksu (spolni odnosi ob izpostavljenosti drogam). Ob zaključku projekta pa bodo izdali še zbornik o zgodovini hiv v Sloveniji, je povedal Centrih.

Da je najboljša preventiva testiranje, je izpostavil tudi Janez Tomažič z infekcijske klinike. Opozoril je na porast prepoznanih okužb s hiv, v letošnjem letu je bilo doslej potrjenih že 50 okužb.

Kot je poudaril Tomažič, pri obravnavi problematike prihaja do paradoksa: čim bolj so uspešni v zdravljenju, manj so uspešni v preventivi. Po učinkovitem zdravljenju posamezniki očitno niso več tako pozorni na preventivo, sklepa Tomažič.

Med dejavniki tveganja je izpostavil spremembe v družbi. Na eni strani je vse lažje spoznavati nove partnerje, na drugi strani pa je vse pogostejša tudi uporaba rekreacijskih drog. Prav tako je omenil problematiko stigme, ki je po Tomažičevih besedah pogosto tako močna, da se posamezniki nočejo testirati.

V okviru projekta so izdelali tudi več preventivnih in informativnih brošur, ki odgovarjajo na mnoga pogosto zastavljena vprašanja in strahove, ki se tičejo okužbe oz. življenja z virusom hiv, so še povedali ob zaključku projekta.